TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožeče in tožene stranke se zavrneta in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

S pravnomočno sodbo je bilo ugotovljeno, da je tožniku nezakonito prenehalo delovno razmerje nezakonito. Tožena stranka je tožnika vrnila nazaj na delo 12. 10. 2006 in ga prijavila v zavarovanje od 12. 10. 2006 do 27. 12. 2006, ko je tožniku sicer prenehalo delovno razmerje na podlagi njegove izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožnik je imel od 25. 5. 2003 dalje status zavarovanca, in sicer je bil v delovnem razmerju pri drugi družbi do 31. 7. 2003, od 1. 8. 2003 do 11. 10. 2006 pa je opravljal dejavnost kot samostojni podjetnik in bil prijavljen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni čas. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo prejete dohodke iz naslova dela, pri čemer je tožnik z navedenim zmanjševal škodo, ki mu je nastala.

Izvedenec je pojasnil, da samozaposlitev predstavlja drugačno finančno ureditev, kot je to pri delovnem razmerju. V konkretnem primeru je bilo potrebno primerjati neto razpoložljiva sredstva, to je neto plače in dobiček, zmanjšan za dohodnino pri s.p. in sistem bruto pri delavcu, ki je sicer osnova za obračun pravic iz delovnega razmerja. Tako je izvedenec upošteval način, da je spravil na skupni imenovalec oba sistema. Bruto plača samozaposlenega predstavlja plačane prispevke in dobiček, sicer pa to vsebinsko predstavlja vsoto dohodnine in neto plače. Ker sodišče ne razpolaga s finančno - računovodskim znanjem, je svojo odločitev oprlo na izračun izvedenca za ekonomijo, finance in davke in tožniku priznalo pripadajoče plače, zmanjšane za izračunane bruto plače s.p.. Zato pritožbene navedbe tožene stranke, da izvedenec ni podal jasnega odgovora na vprašanje, kako je prišlo do zaključka o dokončni skupni višini prikrajšanja, ki jo ocenjuje v bruto znesku, niso utemeljene.