Odredba o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje krompirjevega raka (Synchytrium endobioticum (Schilb.) Perc.) in krompirjevih ogorčic (Globodera rostochiensis Woll. in Globodera pallida Stone)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 51-2309/1998, stran 3680 DATUM OBJAVE: 17.7.1998

RS 51-2309/1998

2309. Odredba o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje krompirjevega raka (Synchytrium endobioticum (Schilb.) Perc.) in krompirjevih ogorčic (Globodera rostochiensis Woll. in Globodera pallida Stone)
Na podlagi 12., 13., in 41. točke 55. člena zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 82/94) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odl. US in 29/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
O D R E D B O
o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje krompirjevega raka (Synchytrium endobioticum (Schilb.) Perc.) in krompirjevih ogorčic (Globodera rostochiensis Woll. in Globodera pallida Stone)

1. člen

Zaradi preprečevanja širjenja in zatiranja krompirjevega raka (Synchytrium endobioticum (Schilb.) Perc.) in krompirjevih ogorčic (Globodera rostochiensis Woll. in Globodera pallida Stone) se izvajajo ukrepi, določeni s to odredbo.

2. člen

Na okužbo s krompirjevim rakom se sumi, če se na podzemnih oziroma nadzemnih delih rastlin krompirja razen na koreninah pojavijo bradavičasti izrastki raznih oblik in velikosti, ki pozneje potemnijo. Površje izrastkov je nagubano in hrapavo, podobno cvetači, znotraj pa so izrastki gobasti in zato nagnjeni k gnitju in razpadanju. Najpogosteje so okuženi gomolji, ki se lahko celi spremenijo v gobasto tvorbo. Rasti nadzemnih delov krompirja rak ne ovira.
Na napad s krompirjevimi ogorčicami se sumi, če se na krompirjevih rastlinah opazi zakrnelost, počasnejšo rast in če rastline izgledajo, kot da trpijo pomanjkanje hranil in vlage. Pri začetnih okužbah se zakrnelost rastlin pojavlja le v določenih predelih krompirišč, v obliki krogov. Listi ostanejo majhni, rumenijo in kasneje porjavijo, se zvijejo in propadejo. Gomolji so majhni in slabo razviti. V drugi polovici junija se na močno razvitem koreninju krompirja pojavi večje število majhnih bradavičastih izrastkov, ki imajo velikost bucikinih glavic in proti koncu junija odpadejo s korenin.

3. člen

Šteje se, da je zemljišče okuženo že, če se odkrijejo znamenja bolezni oziroma napada na eni rastlini.

4. člen

Zdravstvene preglede zemljišč, kjer se prideluje krompir, izvajajo fitosanitarni inšpektorji oziroma strokovnjaki pooblaščenih organizacij v skladu z letnim programom ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, morajo imetniki zemljišč, kjer se prideluje krompir, rastline krompirja pregledovati in, če posumijo, da so okužene s krompirjevim rakom ali napadene s krompirjevimi ogorčicami, takoj obvestiti najbližji območni kmetijski zavod, ki ima službo za varstvo rastlin, le-ta pa ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.

5. člen

Če obstaja sum, da gre za okužbo s krompirjevim rakom oziroma za napad s krompirjevimi ogorčicami, fitosanitarni inšpektor ali strokovnjak pooblaščene organizacije zaradi identifikacije bolezni oziroma škodljivcev odvzame vzorce rastlin oziroma zemlje in jih pošlje v laboratorijsko analizo na Kmetijski inštitut Slovenije ali laboratorij, ki ga pooblasti ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.
Okužba s krompirjevim rakom in napad s krompirjevimi ogorčicami se ugotovita z metodami, priporočenimi od Evropske in mediteranske organizacije za varstvo rastlin (EPPO) oziroma Evropske skupnosti (EU), če pa teh ni, pa z drugimi mednarodno priznanimi metodami.

6. člen