TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Ugotovljena dejstva, da je tožnica, enako kot druge delavke prej in po formalni zaposlitvi pri toženki opravljala enako delo pri istih strankah, da ji A.A., s. p., sploh ni podala odpovedi, z opravljanjem dejavnosti pa je dne 1. 10. 2009 prenehala (kar je sodišče prve stopnje ugotovilo iz sodnega registra; ponovno je začela dejavnost opravljati šele 1. 2. 2014), da je bila direktorica in edina družbenica toženke prav A.A., oba poslovna subjekta, tako prej A.A., s. p., kot toženka sta imela isti poslovni naslov, vodijo do pravilne presoje, da je šlo za pravni prenos podjetja in posledično za spremembo delodajalca v smislu prvega odstavka takrat veljavnega 73. člena ZDR, pri čemer ni bistveno, kar poudarja toženka v pritožbi, da pravni prenos podjetja med A.A., s. p., in toženko ni bil izveden na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve ali delitve (šlo je za dejanski prenos)

Začasna nezmožnost za delo se šteje kot objektivni razlog, zaradi katerega delavec letnega dopusta ne izrabi (in nikakor ne za razlog na strani delavca ali kakorkoli drugače za razlog, na katerega bi delavec lahko vplival in bi bil zanj predvidljiv, za kar se neutemeljeno zavzema pritožba). Tako sta, kot je pravilno utemeljilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, v tožničinem primeru podana oba pogoja za prisojo nadomestila - prenehanje delovnega razmerja in neizraba dopusta iz objektivnega razloga, ki izhajata iz 164. člena ZDR-1.