TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi predlagateljice se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni v II. točki izreka:

- na koncu druge alineje tako, da se doda besedilo: "V času vikend stika starš, s katerim deklica preživlja vikend stik, mld. A. A. omogoči, da opravi razgovor preko avdio ali videoklica z drugim staršem";

- v tretjem odstavku tako, da se ura, ob kateri mld. A. A. med šolskimi počitnicami prehaja od enega do drugega starša, določi ob 14.00 uri (namesto ob 16.00 uri);

- v zadnjem odstavku tako, da v času poletnih počitnic starš, s katerim deklica preživlja počitnice, omogoči, da mld. A. A. opravi razgovor preko avdio ali video klica z drugim staršem dvakrat tedensko (namesto enkrat na teden).

II. Sicer se pritožba predlagateljice, pritožba nasprotnega udeleženca pa v celoti, zavrneta in se v izpodbijanem ter nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Skupno starševstvo je pogojeno s soglasjem obeh staršev (prvi in tretji odstavek 105. člena ZZZDR). To obliko varstva in vzgoje otroka lahko sodišče po DZ izreče brez predlogov udeležencev in kljub morebitnemu nestrinjanju staršev ali enega od njiju. Le ogrožanje otrokove koristi lahko prepreči določitev takšne oblike vzgoje in varstva. Kot je navedlo sodišče prve stopnje, je odstop od primarne, osnovne oblike starševske skrbi (skupnega varstva in vzgoje) utemeljen zlasti tedaj, ko zato, da se enega od staršev omeji ali izključi glede varstva, vzgoje in oskrbe otroka obstojijo posebni, upravičeni razlogi: npr. nasilje, zlorabljanje, alkoholizem, narkomanija, resna telesna ali duševna bolezen enega od staršev in drugi podobni razlogi, zaradi katerih eden od staršev ni sposoben ali voljan kakovostno poskrbeti za varstvo, vzgojo in oskrbo otroka z upoštevanjem njegove največje koristi. Po sodni praksi je ta oblika vzgoje in varstva otroka v nasprotju z njegovimi koristmi (tudi) takrat, kadar med starši obstaja zelo visoka stopnja konflikta, ki ga ogroža.

Odločitev o zaupanju otroka v skupno starševstvo in vzgojo med udeležencema je pravilna.

Konflikti med staršema vplivajo na otroka neodvisno od tega, ali starša živita skupaj ali ločeno.

Kadar se sodišče za skupno varstvo in vzgojo odloči proti volji (enega od) staršev, mora ugotoviti, ali se bosta starša zmogla sama sporazumeti o načinu izvrševanja skupnega varstva in vzgoje. Če ugotovi, da tega ne zmoreta, je v korist otroka, da v izreku sklepa način izvrševanja natančneje določi.