TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba udeleženca M. M. se zavrne in se v izpodbijanem zavrnilnem delu (zadnji odstavek V. točke izreka) sklep potrdi.

II. Pritožbam šeste, sedmega in osme nasprotne udeleženke se ugodi in se sklep, razen v zavrnilnem delu V. točke izreka glede prenosa lastninske pravice pri posameznem delu stavbe z ID znakom 0000 - 62 - 6 v korist M. M., razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Po določilu 3. člena ZVEtL-1 se za vprašanja, ki niso posebej urejena z zakonom, uporabljajo določila ZNP. Ta v 37. členu napotuje na smiselno uporabo ZPP, v katerem je pravica novot v pritožbenem postopku omejena. Sodna praksa to določbo uporablja predvsem pri predlagalnih postopkih, kot je tudi obravnavani, vendar ob izhodišču, da so udeleženci na to opozorjeni. Pri tem upošteva smisel in namen postopka, ki je v konkretnem primeru v uskladitvi zemljiškoknjižnih evidenc z dejanskim stvarnopravnim položajem nepremičnin, in zakonski namen prekluzije, da se preprečijo zlorabe in neupravičeno podaljševanje postopka.

Glede na namen postopka, kjer ne gre za spor med dvema strankama, temveč za uskladitev evidenc z dejanskim stanjem, pri čemer med udeleženci obstoji soglasje o načinu uskladitve, prekluzija glede pritožbenih novot ni smiselna. Zato uporaba 337. člena ZPP v takšnih okoliščinah ne bi bila v skladu s pravno naravo postopka in njegovim smotrom, pa tudi ne v skladu z načelom procesne ekonomije.

Sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine, v katerem je poudarjeno načelo ekonomičnosti zaradi hitrejše in celovitejše ureditve stanja stavbe kot celote in razmerij v njej, odloča na podlagi domnev, ki jih določa ZVEtL-1, in dokaznih pravil, z nižjim dokaznim standardom, torej z verjetnostjo. Zaradi teh značilnosti pravnomočna odločba v tem postopku tudi ni materialno temveč le formalno pravnomočna in ne pomeni ovire, da tisti, ki zatrjuje pravico, tega ne bi mogel uveljavljati v drugem postopku.