Zakon o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem |...

254.

Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije

UKAZ
o razglasitvi zakona o razpolaganjuz nezazidanim stavbnim zemljiščem

Razglaša se zakon o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 28. junija 1972.

Št. 464-5/72

Ljubljana, dne 29. junija 1972.

Predsednik Sergej Kraigher l. r.

ZAKON
o razglasitvi zakona o razpolaganju z nezazidanim

I. Splošne določbe

1. člen

Da se zagotovijo za organizirano graditev stanovanj in za drugo komunalno graditev potrebna stavbna zemljišča in s tem ustvarijo pogoji za smotrni razvoj mest in naselij ter obvaruje kmetijsko zemljišče, se s tem zakonom določajo način in pogoji za prenos pravice uporabe na nezazidanem stavbnem zemljišču v družbeni lastnini na občino in pravica občine do prednostnega nakupa nezazidanega stavbnega zemljišča.

2. člen

Nezazidana stavbna zemljišča po tem zakonu so zemljišča, ki so po urbanističnem ali zazidalnem načrtu namenjena za graditev, pa na njih ni zgrajen noben objekt ali pa je zgrajen pomožni objekt oziroma so na njem izvršena gradbena dela, ki niso dosegla tretje gradbene faze, ter tudi tista zemljišča, ki presegajo zemljišče namenjeno za normalno uporabo že zgrajenega objekta.

Kateri objekti se štejejo za pomožne objekte ter merila, po katerih se določi zemljišče namenjeno za normalno uporabo že zgrajenega objekta, določi skupščina občine z odlokom.

II. Prenos pravice uporabe na nezazidanem stavbnem zemljišču v družbeni lastnini na občino

3. člen

Pravica uporabe, ki jo imajo na nezazidanem stavbnem zemljišču organizacije združenega dela in druge družbeno-pravne osebe, se prenese z dnem uveljavitve tega zakona na občino, v kateri je tako zemljišče:

-

če takega zemljišča ne uporabljajo za izvrševanje svoje dovoljenje dejavnosti; in

-

če niso izvršile gradbena dela na takem zemljišču do tretje gradbene faze v treh letih od vročitve odločbe, s katero jim je bilo zemljišče dano v uporabo oziroma od dneva sklenitve ustrezne pogodbe.

Občina ima že po samem zakonu pravico uporabe na nezazidanem stavbnem zemljišču, če uporablja dejanski uporabnik zemljišče brez pravnega naslova.

4. člen

Ne glede na določbe prejšnjega člena se pravice uporabe na zemljišču ne prenese, če je nezazidano stavbno zemljišče:

-

določeno z urbanističnim dokumentom za perspektivni razvoj organizacije združenega dela ali druge družbeno-pravne osebe, ki ima pravico na takem zemljišču (rezervat);

-

predvideno za vojaške ali druge namene v zvezi s pripravami za narodno obrambo.

5. člen

Odškodnina za prenos pravice uporabe in neamortizirane naložbe v zemljišče se plačajo v nominalni vrednosti, ki jo je imetnik pravice uporabe plačal po pogodbi ali po drugem pravnem naslovu s tem, da se ta valorizira po stanju na dan uveljavitve tega zakona.

Valorizirana odškodnina iz prejšnjega odstavka ne more biti višja od odškodnine, kot jo določa zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, Št. 27-253/72).

V primeru iz drugega odstavka 3. člena tega zakona dejanskemu uporabniku ne pripada odškodnina. Zahtevek do morebitne povrnitve neamortiziranih naložb v tako zemljišče se obravnava po pravnih pravilih civilnega prava.

Republiški sekretar za finance izda v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona navodilo o valorizaciji po prvem odstavku tega člena.

6. člen

Če se prizadeti imetnik pravice uporabe in občina ne dogovorita drugače, je občina dolžna plačati odškodnino za prenos pravice uporabe na nezazidanem stavbnem zemljišču in povrnitev neamortiziranih naložb v zemljišče v enem letu po pravnomočnosti odločbe iz 10. člena tega zakona.

7. člen

Imetniki pravice uporabe na zemljišču iz 3. člena tega zakona so dolžni v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona oziroma po izdaji predpisa iz drugega odstavka 2. člena tega zakona, če je na takem zemljišču pomožni objekt, priglasiti zemljišče upravnemu organu skupščine občine, pristojnemu za premoženjskopravne zadeve, na katere območju je zemljišče. V priglasitvi navedejo imetniki pravice uporabe tudi zemljiškoknjižne in katastrske podatke za priglašeno zemljišče, vrsto in velikost pomožnega objekta oziroma izvršenih gradbenih del na zemljišču in morebitne druge neamortizirane naložbe na zemljišču.