Pravilnik o tehničnih normativih za naprave, v katerih...

702. Pravilnik o tehničnih normativih za naprave, v katerih se nanašajo in sušijo premazna sredstva

Na podlagi prvega in petega odstavka 30. člena in drugega odstavka 49. člena zakona o standardizaciji (Uradni list SFRJ št. 38/77 in 11/80) predpisuje direktor Zveznega zavoda za standardizacijo v soglasju s predsednikom Zveznega komiteja za energetiko in industrijo in zveznim sekretarjem za notranje zadeve

P R A V I L N I K
O TEHNIČNIH NORMATIVIH ZA NAPRAVE, V KATERIH SE NANAŠAJO IN SUŠIJO PREMAZNA SREDSTVA

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik predpisuje tehnične normative za naprave, v katerih se nanašajo in sušijo premazna sredstva, ter za gradbene objekte oziroma prostore, v katere se postavljajo te naprave.

Ta pravilnik se nanaša tudi na naprave za pripravo premaznih sredstev.

2. člen

Ta pravilnik se nanaša:

1)

na nanašanje in sušenje premaznih sredstev na prostem;

2)

na nanašanje in sušenje premaznih sredstev v notranjih prostorih gradbenih objektov, ladij, rezervoarjev idr.;

3)

na nanašanje barv s tiskarskimi napravami v grafični industriji;

4)

na nanašanje in sušenje nevnetljivih premaznih sredstev;

5)

na nanašanje in pečenje prahu.

3. člen

Posamezni izrazi imajo po tem pravilniku tale pomen:

1)

premazna sredstva so vnetljive tekoče snovi, katerih hlapne sestavine lahko z zrakom oblikujejo eksplozivne zmesi;

2)

nitrocelulozna premazna sredstva so premazna sredstva, ki vsebujejo več kot 5% nitroceluloze v suhem ostanku;

3)

naprava, v kateri se nanašajo premazna sredstva, je vsak prisilno ventiliran zaprt ali polzaprt prostor z ustrezno opremo;

4)

naprava za nanašanje premaznih sredstev je vsaka naprava ali orodje, s katerim se premazna sredstva nanašajo na površino obdelovancev;

5)

obdelovanci so končni izdelki ali polizdelki, na katerih površino se nanašajo premazna sredstva;

6)

šarža je količina obdelovancev, ki se naenkrat ali v časovni enoti vloži v delovni prostor naprave;

7)

naprava za predsušenje premaznih sredstev (predsušilnik) je vsak prisilno ventiliran zaprt ali polzaprt prostor, v katerem se obdelovanci sušijo pri temperaturi okolja, ne da bi se segrevali;

8)

naprava za sušenje in pečenje (sušilnik) je vsak prisilno ventiliran zaprt ali polzaprt prostor z ustrezno opremo za kontrolo ventilacije in temperature, v katerem se sušijo in pečejo premazna sredstva;

9)

delovni prostor naprave, v kateri se nanašajo ali sušijo premazna sredstva, so notranji prostor, zračni kanali in cevovodi, v katerih so hlapi topil;

10)

srednji čas predsušenja ene šarže je polovica časa, porabljenega za nanašanje premaznega sredstva na vse obdelovance ene šarže, ki mu je dodan čas čakanja do vložitve šarže v sušilnik;

11)

izguba topil med predsušenjem je količina topil, izražena v odstotkih, ki izhlapi s površine šarže v srednjem času predsušenja;

12)

čas hlapenja je čas, v katerem izhlapi celotna količina topil, vnesena v delovni prostor sušilnika, če se začetna hitrost hlapenja v vsem času sušenja ne spremeni in če je pri tem delovni prostor sušilnika pri temperaturi sušenja;

13)

kabina je naprava, v kateri se premazna sredstva nanašajo na obdelovance;

14)

zaprta (komorna) kabina je kabina, ki je od okolnega prostora ločena s stropom, podom, bočnimi stranmi in vrati;

15)

polzaprta kabina je kabina, ki je od okolnega prostora ločena samo s stropom in podom ali s stropom, podom in eno bočno stranjo, z dvema bočnima stranema ali s tremi bočnimi stranmi;

16)

pištola je naprava za nanašanje premaznih sredstev na obdelovance z razprševanjem;

17)

postroj lakirnice so naprave, v katerih se nanašajo in sušijo premazna sredstva, ter naprave za pripravo obdelovancev skupaj s spremljajočimi transportnimi napravami in instalacijami;

18)

prostor je gradbeni objekt ali njegov del;

19)

mesto lakirnice je del prostora, v katerem je postroj lakirnice;

20)

prostor lakirnice je ves prostor, v katerem so samo naprave lakirnice;

21)

nadzirana ventilacija je prisilno prezračevanje delovnega prostora, v katerem kroženje zraka nadzira delovanje elektromotorjev ventilatorjev in časovnega dajalnika, tako da se pri izpadu iz delovanja kateregakoli elektromotorja ventilatorja izključijo naprave, ki pomenijo nevarnost, njihova ponovna vključitev pa je mogoča šele, ko se petkrat izmenja zrak v delovnem prostoru;

22)

kontrolirana ventilacija je prisilno prezračevanje delovnega prostora, v katerem kroženje zraka kontrolirata kontrolna naprava in časovni dajalnik, tako da se pri zmanjšanju ali prenehanju kroženja zraka izključijo iz delovanja naprave, ki pomenijo nevarnost, njihova ponovna vključitev, pa je mogoča šele, ko se petkrat izmenja zrak v delovnem prostoru;

23)

neogroženi prostor je vsak prostor, v katerem koncentracija hlapov topil v nobenem primeru ne more doseči vrednosti 10% spodnje eksplozijske meje.

II. LOKACIJA IN KONSTRUKCIJSKE ZNAČILNOSTI MESTA LAKIRNICE ALI PROSTORA LAKIRNICE

1.

Lokacija mesta lakirnice ali prostora lakirnice

4. člen

Prostor lakirnice je praviloma v posebno zgrajenih pritličnih objektih, ki so od drugih objektov oddaljeni najmanj 5 m in imajo pristopno transportno pot, ki se lahko uporablja kot požarna pot.

Če ima objekt lakirnice okna na steni nasproti sosednemu objektu, mora biti od drugih objektov oddaljen najmanj 7 m.

5. člen

Če je prostor lakirnice v gradbenem objektu, ki se uporablja tudi za druge tehnološke procese, mora biti dostopen od zunaj, od drugih prostorov pa ločen s stenami, odpornimi proti požaru najmanj 3 h.

6. člen

Raven poda mesta lakirnice ali prostora lakirnice ne sme biti pod koto terena.

V večnadstropnem objektu mora biti mesto lakirnice ali prostor lakirnice v najvišjem nadstropju, pogoj pa je:

1)

da je vgrajena stabilna naprava za gašenje požarov, ki se avtomatično aktivira;

2)

da je stopnišče ločeno od mesta lakirnice ali prostora lakirnice s steno, odporno proti požaru 3 h, ventilirano s štirimi izmenjavami zraka na 1 h, ali da ima objekt zunanje pomožno požarno stopnišče;

3)

da je pod prostora lakirnice neprepusten za vodo in povezan s sistemom za odvajanje vode;

4)

da razdalja od najbolj oddaljenega delovnega mesta do izhoda ni večja od 25 m.

7. člen

Mesto lakirnice ali prostor lakirnice ne sme biti v javnih objektih (stanovanjske hiše, šole, kinematografi ipd.).

8. člen

Mesto lakirnice ali prostor lakirnice mora imeti najmanj eno zunanjo steno in prost prostor za neoviran dovoz gasilnih vozil.

Pred zunanjo steno mesta lakirnice ali prostora lakirnice se morajo vgraditi hidranti, do katerih je dostop vedno mogoč.

9. člen

Mesto lakirnice je lahko tudi v skupnem prostoru z opremo za druge tehnološke procese, če gre za neločljivo tehnološko celoto, pogoj pa je zadosten razmik v smislu nevarnostnih con, da se oprema za druge tehnološke procese ne iskri in da se ne dela z odprtim plamenom.

Ne glede na prvi odstavek tega člena sme biti mesto lakirnice v istem prostoru kot oprema za druge tehnološke procese, ki se iskri, ali v katerem se dela z odprtim plamenom, če gre za neločljivo tehnološko celoto, pogoj pa je zadosten razmik v smislu nevarnostnih con in da se zagotovi, da viri nevarnosti iz drugih vrst tehnološkega procesa niso nevarni za mesto lakirnice.

2.

Konstrukcijske značilnosti mesta lakirnice ali prostora lakirnice

10. člen

Nosilna konstrukcija posebno zgrajenega objekta lakirnice mora biti odporna proti požaru 2 h, nenosilne pregradne in fasadne stene ter streha pa morajo biti iz nezgorljivega materiala in odporne proti požaru 1/2 h.

Nosilna konstrukcija, kjer je mesto lakirnice, oziroma prostora lakirnice, ki je v sestavi prostorov za druge tehnološke procese, mora biti odporna proti požaru 3 h, nenosilne pregradne stene in streha pa morajo biti iz nezgorljivega materiala in odporne proti požaru 1 h.

V stene se ne smejo vgrajevati dimni kanali za opremo, ki ne pripada postroju lakirnice.

11. člen

Pod mesta lakirnice ali prostora lakirnice mora biti gladek, izdelan iz nezgorljivega materiala in mora v nevarnostnih conah prevajati statično elektrino.

12. člen

Notranja vrata morajo biti iz nezgorljivega materiala in odporna proti požaru najmanj 1,5 h, če pa se odpirajo neposredno na prosto, morajo biti odporna proti požaru najmanj 1/2 h.

Mesto lakirnice ali prostor lakirnice mora imeti najmanj dvoje vrat, ki se odpirajo navzven. Če so vrata v nevarnostni coni, se pri odpiranju in zapiranju ne smejo iskriti.

13. člen

Okna ne smejo biti na notranjih stenah.

Površina vseh oken ne sme biti manjša od 0,025 m2 na 1 m3 prostornine mesta lakirnice ali prostora lakirnice.

Okna morajo biti iz nezgorljivega materiala, v nevarnostni coni pa se pri odpiranju in zapiranju ne smejo iskriti.

14. člen

Vse transportne poti v mesto lakirnice ali prostor lakirnice morajo biti široke najmanj 1,5 m in vidno označene.

3.

Ogrevanje in ventilacija mesta lakirnice ali prostora lakirnice

15. člen

Za ogrevanje mesta lakirnice ali prostora lakirnice se uporabljajo samo posredni sistemi ogrevanja, katerih naprave za proizvodnjo toplote so izven nevarnostne cone.

Na površini grel se ne sme doseči temperatura, ki je 10 stopinj C nižja od temperature samovžiga hlapov uporabljenih topil.

16. člen

Če se mesto lakirnice ali prostor lakirnice ogreva s toplim zrakom iz centralnega vira, morajo biti kanali za cirkulacijo toplega zraka in izpihovalne rešetke iz nezgorljivega materiala. V glavni dovodni kanal toplega zraka se mora vgraditi protipožarna loputa, ki se v primeru požara avtomatično aktivira in prepreči dovod zraka na mesto lakirnice ali v prostor lakirnice.

17. člen

Grelne komore za centralno pripravo toplega zraka ali kaloriferji se praviloma namestijo izven nevarnostne cone. Če se grelne komore namestijo v nevarnostnih conah, morajo biti izvedene v protieksplozijski zaščiti.

18. člen

Mesto lakirnice ali prostor lakirnice mora imeti sistem za prisilno odsesovanje zraka, izveden v kombinaciji lokalne in splošne ventilacije.

Lokalna ventilacija mora biti izvedena povsod, kjer utegnejo topila izhlapevati.

S splošno ventilacijo se zrači vse mesto lakirnice ali prostor lakirnice.

4.

Električne instalacije na mestu lakirnice ali v prostoru lakirnice

19. člen

Električne instalacije na mestu lakirnice ali v prostoru lakirnice ter na napravah postroja lakirnice morajo biti, če so v nevarnostnih conah, izvedene v protieksplozijski zaščiti.

20. člen

Na mestu lakirnice ali v prostoru lakirnice mora biti izvedena instalacija za splošno, panično in orientacijsko razsvetljavo, na pristopnih transportnih poteh pa za stražarsko razsvetljavo.

Ročne svetilke, ki se uporabljajo med čiščenjem in vzdrževanjem naprav, morajo biti izvedene v protieksplozijski zaščiti.

III. NAPRAVE, V KATERIH SE NANAŠAJO PREMAZNA SREDSTVA

1.

Kabine

21. člen

Po konstrukcijski rešitvi so lahko kabine zaprte ali polzaprte.

Pod kabine je lahko tudi pod gradbenega objekta, v katerem je postavljena kabina.

22. člen

V kabini je dovoljeno istočasno ročno in avtomatično nanašanje premaznih sredstev.

23. člen

Delovni prostor kabine mora biti prilagojen obdelovancem in načinu nanašanja premaznih sredstev.

Kabina mora imeti naprave za prisilno ventilacijo.

24. člen

Vsi konstrukcijski elementi kabine, vštevši tudi sistem za odsesovanje in filtriranje odpadnega zraka, morajo biti iz nezgorljivega materiala, razen filtra za vodo in zračnega filtra.

25. člen

Notranje površine kabine in ventilacijskih cevovodov morajo biti gladke.

Notranje površine kabine se smejo premazati z ustreznimi sredstvi, ki preprečujejo vezavo in strjevanje premaznih sredstev.

Kabina mora biti konstruirana tako, da je pri njenem čiščenju in vzdrževanju omogočen neoviran dostop do posameznih njenih delov.

26. člen

Vrata zaprtih kabin za vstop in izstop šarže se ne smejo odpirati v delovni prostor.

Za vstop in izstop osebja se morajo zagotoviti najmanj ena vrata, ki se odpirajo navzven.

Pred vhodom za osebje v delovni prostor kabine se mora zagotoviti najmanj 1,5 m širok prost prostor. Na tem prostoru ne sme biti nikakršnih predmetov razen pripadajoče opreme.

27. člen

Transportne naprave v kabini morajo biti iz nezgorljivega materiala.

28. člen

V kabini morata biti naprava in instalacija za formiranje mokrega filtra v odsesovalnem prostoru kabine. Za mokrim filtrom v kabini mora biti eliminator kapljic.

Ne glede na prvi odstavek tega člena se sme v kabini uporabljati suhi filter, če se vgradijo stabilne naprave za gašenje požara, ki se avtomatično aktivirajo.

29. člen

Ventilacijski sistem mora preprečevati širjenje delcev premaznih sredstev in hlapov topil v prostor okrog kabine.

30. člen

Za razsvetljavo koristnega prostora kabine se lahko vanjo glede na ogroženost prostora vgradijo ustrezno izdelane svetilke. Če se utegne premazno sredstvo pri delu usedati na svetilke, jih je treba posebej zaščititi.

31. člen

Na vidnem mestu na vsaki kabini mora biti tablica iz nezgorljivega materiala, na kateri so podatki:

1)

o proizvajalcu;

2)

o tovarniški številki;

3)

o letu izdelave;

4)

o oznaki kabine;

5)

o priključni električni moči v kW;

6)

o priključni napetosti in frekvenci v V oziroma Hz;

7)

o prostornini delovnega prostora v m3;

8)

o maksimalni delovni temperaturi v stopinjah C;

9)

o količini svežega zraka v m3/h;

10)

o količini odsesovanega zraka v m3/h.

2.

Kad za umakanje

32. člen

Kad za umakanje, vštevši tudi ventilacijski sistem, razen notranje varovalne obloge, mora biti iz nezgorljivega materiala.

Zgornji rob kadi mora biti najmanj 15 cm nad ravnijo poda prostora.

Nivo premaznega sredstva v kadi mora biti najmanj 20 cm pod zgornjim robom kadi.

Kad s prostornino več kot 200 dm3, ki ni postavljena v neprepustni bazen, mora imeti lovilni rezervoar, ki lahko sprejme vso količino premaznega sredstva.

33. člen

Mešanje premaznega sredstva z neposrednim vpihovanjem zraka v kad ni dovoljeno.

34. člen

Za segrevanje premaznega sredstva v kadi za umakanje se uporablja posredni sistem gretja ali električni grelci, izvedeni v protieksplozijski zaščiti.

Naprava za segrevanje premaznega sredstva mora omogočati kontroliranje, reguliranje in omejevanje temperature.

35. člen

Kad za umakanje, ki nima zaščitnega tunela ali komore, mora imeti pokrov iz enega ali več segmentov iz nezgorljivega materiala, s katerim se kad pokriva, kadar se ne uporablja, ali v primeru požara.

36. člen

Pri mehaniziranem umakanju obdelovancev v kad za umakanje se lahko uporabljajo tudi skupne transportne naprave, ki se uporabljajo za transport obdelovancev skozi ves postroj lakirnice.

37. člen

Za odkapljevanje odvečnega premaznega sredstva z obdelovancev se mora postaviti naprava za odkapljevanje.

Dno naprave za odkapljevanje mora biti nagnjeno proti kadi za umakanje ali zbiralniku odkapljanega premaznega sredstva.

Naprava za odkapljevanje mora biti iz nezgorljivega materiala in konstruirana tako, da je pri njenem čiščenju in vzdrževanju omogočen neoviran dostop do izlivnega sistema.

38. člen

Prostor nad kadjo za umakanje in naprava za odkapljevanje morata imeti prisilno ventilacijo, ki preprečuje širjenje hlapov topil na mesto lakirnice ali v prostor lakirnice.

39. člen

Uporaba prevoznih kadi za umakanje s prostornino več kot 200 dm3 ni dovoljena.

Ne glede na prvi odstavek tega člena se smejo kadi vseh velikosti zaradi specifičnih zahtev tehnologije pomikati na vodilih, da bi se dosegel ustrezen položaj za umakanje.

Kad za umakanje se odpira samo na za to določenem prisilno zračenem mestu.

40. člen

Na kadi za umakanje mora biti tablica s tehničnimi značilnostmi po 31. členu tega pravilnika.

3.

Naprava za oblivanje

41. člen

Vsi elementi naprave za oblivanje, vštevši tudi ventilacijski sistem, morajo biti iz nezgorljivega materiala.

Dno naprave za oblivanje mora biti nagnjeno proti zbiralniku, v katerem je premazno sredstvo.

Naprava za oblivanje mora biti tako konstruirana, da je pri njenem čiščenju in vzdrževanju omogočen neoviran dostop.

42. člen

Če se za cirkulacijo premaznega sredstva in oblikovanje laminarnih curkov za oblivanje obdelovancev uporablja črpalka na elektromotorni pogon, morajo biti elektromotorji izvedeni v protieksplozijski zaščiti.

43. člen

Za transport obdelovancev skozi napravo za oblivanje se lahko uprablja tudi skupna transportna naprava, s katero se obdelovanci transportirajo skozi ves postroj lakirnice, vendar mora biti transportna naprava v napravi za oblivanje zavarovana pred nanašanjem premaznih sredstev.

44. člen

Če tehnološki proces oblivanja zahteva segrevanje premaznega sredstva, se uporablja 34. člen tega pravilnika.

45. člen

Če je zbirna kad za premazno sredstvo izdelana v sestavi naprave za oblivanje, mora biti del, ki je izven gabarita naprave za oblivanje, pokrit s pokrovom.

46. člen

Za odkapljevanje odvečnega premaznega sredstva se mora postaviti naprava za odkapljevanje v skladu s 37. členom tega pravilnika.

47. člen

Ventilacija naprave za oblivanje in naprave za odkapljevanje mora preprečevati širjenje hlapov topil v prostor lakirnice.

48. člen

Na vsaki napravi za oblivanje mora biti tablica s tehničnimi značilnostmi po 31. členu tega pravilnika.

4.

Naprave za valjanje ali nalivanje

49. člen

Naprave za valjanje ali nalivanje morajo biti konstruirane tako, da je pri njihovem čiščenju in vzdrževanju omogočen neoviran dostop.

50. člen

Prostor naprav za valjanje ali nalivanje se mora prezračevati.

Če je v delovnem prostoru naprav za valjanje ali nalivanje tudi naprava za brušenje, mora biti delovni prostor naprav projektiran kot neogrožen prostor s kontrolirano ventilacijo.

51. člen

Če tehnološki proces zahteva segrevanje premaznega sredstva, se uporablja 34. člen tega pravilnika.

52. člen

Če se za cirkulacijo premaznega sredstva uporabljajo črpalke na elektromotorni pogon, morajo biti črpalke in elektromotorji izvedeni v protieksplozijski zaščiti.

53. člen

Če je zbirna kad za premazno sredstvo izdelana v sestavi naprave za valjanje ali nalivanje, mora biti del, ki je izven gabarita te naprave, pokrit s pokrovom.

54. člen

Na napravi za valjanje ali nalivanje mora biti tablica s tehničnimi značilnostmi po 31. členu tega pravilnika.

5.

Elementi ventilacije naprav, v katerih se nanašajo premazna sredstva

55. člen

Ventilatorji, ki se vgrajujejo v naprave, v katerih se nanašajo premazna sredstva, morajo biti izvedeni v protieksplozijski zaščiti.

Ne glede na prvi odstavek tega člena smejo biti ventilatorji za vpihovanje svežega zraka v delovni prostor naprav, v katerih se nanašajo premazna sredstva, normalne izdelave pod naslednjima pogojema:

1)

da niso v nevarnosti coni;

2)

da se lahko vključijo, ko se delovni prostor prezrači z odsesovalnimi ventilatorji, za kar je potrebna ustrezna blokada.

56. člen

Če imajo naprave, v katerih se nanašajo premazna sredstva, več ventilatorjev, morajo biti ventilacijski cevovodi odsesovanega zraka posebej izvedeni.

Ne glede na prvi odstavek tega člena se sme odsesovalni cevovod povezati s skupnim cevovodom, če je postavljena kontrolirana ventilacija.

Odsesovalni cevovodi iz prvega odstavka tega člena se ne smejo povezati z odsesovalnimi cevovodi drugih ventilacijskih sistemov in ne z dimniki.

57. člen

Izpihovalne odprtine ventilacijskih cevovodov morajo imeti zaščitne kape, ki preprečujejo vdor atmosferskih padavin v naprave, v katerih se nanašajo premazna sredstva. Zaščitne kape niso obvezne za izpihovalne odprtine ventilacijskih cevovodov kabine z mokrim filtrom.

58. člen

Vsesovalne odprtine za svež zrak na cevovodih vseh ventilacijskih sistemov ne smejo biti v nevaronostni coni izpihovalnih odprtin naprav, v katerih se nanašajo premazna sredstva, in ne v bližini dimnikov oziroma prostora, v katerem se dela z odprtim plamenom ali utegne nastati iskrenje.

59. člen

V vsesovalne in izpihovalne cevovode se smejo vgraditi lopute za regulacijo zračnega pretoka, ki morajo biti iz nezgorljivega materiala.

Lopute za regulacijo zračnega pretoka morajo biti konstruirane tako, da jih je mogoče varno pritrditi v potrebni položaj. Potrebni položaj vseh loput se določi pred prvo vljučitvijo naprav na podlagi merjenja količine zraka.

Na vseh mehanizmih za pogon loput mora biti trajno in čitljivo označen položaj "odprto" oziroma "zaprto".

60. člen

Vsi ventilacijski cevovodi, ki delujejo z nadtlakom, morajo biti glede na okolni prostor dobro zatesnjeni.

6.

Ročne in avtomatične naprave za nanašanje premaznih sredstev

61. člen

V kabinah se uprabljajo ročne in avtomatične naprave za nanašanje premaznih sredstev.

Za razprševanje premaznih sredstev se lahko uporabljajo naslednji sistemi: