Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira za...

2907. Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira za elektrooperaterje

Na podlagi drugega odstavka 109. člena Zakona o oskrbi z električno energijo (Uradni list RS, št. 172/21) Agencija za energijo izdaja

AKT
o metodologiji za določitev regulativnega okvira za elektrooperaterje

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

S tem aktom se določa metodologija za določitev regulativnega okvira.

Metodologija je določena na način, da spodbuja učinkovitost elektrooperaterjev in učinkovitost uporabe sistema, raziskave in inovacije ter naložbe v nove oziroma inovativne tehnologije.

Agencija za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) pri uresničevanju ciljev iz tega akta:

-

upošteva pravila stroke ekonomskega reguliranja in

-

zahteva, da elektrooperaterji zaradi primerljivosti enotno izkazujejo stroške izvajanja dejavnosti in druge podatke, ki jih agencija potrebuje za namene reguliranja.

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem aktu, imajo enak pomen kot izrazi, opredeljeni v 4. členu Zakona o oskrbi z električno energijo (Uradni list RS, št. 172/21, v nadaljnjem besedilu: ZOEE), poleg tega pa imajo posamezni izrazi še naslednji pomen:

–	čezmejna izmenjava električne energije:	pomeni uvoz (vnos), izvoz (iznos) ali tranzit električne energije čez državno mejo, pri čemer se uporabi povezovalni vod, ki omogoča neposredno povezavo z omrežji sosednjih držav; tranzit električne energije se obravnava kot sočasni uvoz (vnos) in izvoz (iznos) enake količine električne energije;
–	distribucijsko podjetje:	je najemodajalec oziroma vzdrževalec dela distribucijskega sistema iz prvega in tretjega odstavka 114. člena ZOEE;
–	elektroenergetska infrastruktura:	so objekti, naprave in omrežja vključno s stvarnimi in drugimi pravicami na nepremičninah v skladu z Energetskim zakonom (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20, 158/20 – ZURE, 121/21 – ZSROVE, 172/21 – ZOEE, 204/21 – ZOP in 44/22 – ZOTDS, v nadaljnjem besedilu: EZ-1) in predpisi, ki opredeljujejo vrste objektov, naprav, omrežij in sistemov, ki sestavljajo infrastrukturo, ter način vodenja evidence infrastrukture;
–	hranilnik energije:	pomeni napravo za shranjevanje energije;
–	metodologija UCI:	je metodologija operaterjev prenosnih sistemov glede porabe prihodkov od prezasedenosti (Methodology for the Use of Congestion Income according to Article 19(4) of Regulation (EU) 2019/943), ki je bila v skladu z 19. členom Uredbe (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o notranjem trgu električne energije (UL L št. 158 z dne 14. 6. 2019, str. 54; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/943/EU) sprejeta na podlagi odločitve Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (v nadaljnjem besedilu: ACER) (Decision No 38/2020 of the European Union Agency for the Cooperation of Energy Regulators of 23 december 2020 on the Methodology for the use of congestion income for the purposes referred to in Article 19(2) of Regulation (EU) 2019/943 in accordance with Article 19(4) of Regulation (EU) 2019/943);
–	minimalni standardi kakovosti oskrbe:	so eden izmed kriterijev za ugotavljanje upravičenosti nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja reguliranih podjetij v regulaciji s kakovostjo oskrbe. Minimalni standardi kakovosti oskrbe se izražajo z zajamčenimi standardi ali s sistemskimi standardi kakovosti oskrbe;
–	minimalni standardi pripravljenosti:	so zahtevana raven pripravljenosti distribucijskega omrežja na področju uvajanja pametnih omrežij in se uporabljajo za določitev upravičenosti stroškov distribucijskega operaterja v regulaciji na podlagi uspešnosti naložb v pametna omrežja;
–	nova sredstva:	so za vsa leta regulativnega obdobja tista elektroenergetska infrastruktura in ostala sredstva, ki jih je prvi lastnik ali elektrooperater predal v uporabo (aktiviral) po vključno 1. januarju leta t-2 pred začetkom regulativnega obdobja;
–	omrežnina:	je znesek, ki ga je za uporabo elektroenergetskega sistema dolžan plačati uporabnik sistema (v nadaljnjem besedilu: uporabnik);
–	ostala sredstva:	so sredstva, potrebna za izvajanje dejavnosti elektrooperaterja, razen elektroenergetske infrastrukture;
–	pametna energetska infrastruktura:	je energetska infrastruktura v skladu s točko (e) prvega odstavka Priloge II Uredbe (EU) 2022/869 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2022 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo, spremembi uredb (ES) št. 715/2009, (EU) 2019/942 in (EU) 2019/943 ter direktiv 2009/73/ES in (EU) 2019/944 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 347/2013 (UL L št. 152 z dne 3. 6. 2022, str. 45; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2022/869/EU). Ob tem mora izpolnjevati sledeče kriterije: je oprema ali naprava na ravni prenosa in distribucije (na vseh napetostnih nivojih, vključno z nizko napetostjo) za dvosmerno digitalno komunikacijo v realnem času ali blizu realnega časa, ki omogoča interaktivno in inteligentno spremljanje ter upravljanje proizvodnje, prenosa, distribucije, porabe in proizvodnje električne energije v elektroenergetskem sistemu;
–	pametno omrežje:	je pametno omrežje električne energije, kot ga opredeljuje 9. točka 2. člena Uredbe 2022/869/EU;
–	prihodki od prezasedenosti:	so prihodki od prezasedenosti čezmejnih vodov v skladu z Uredbo 2019/943/EU;
–	priporočilo ACER:	je priporočilo ACER št. 1/2020 o regulatorjevih aktivnostih in poročanju o porabi prihodkov od prezasedenosti (Recommendation No 01/2020 of the European Union Agency for the Cooperation of Energy Regulators of 23 December 2020 on NRAs’ activities and reporting on the use of congestion income);
–	sistemske storitve:	so storitve potrebne za obratovanje prenosnega ali distribucijskega sistema in se delijo na frekvenčne (uporabnik je sistemski operater) in nefrekvenčne (uporabnika sta oba elektrooperaterja odvisno od posamezne vrste storitve);
–	sistemski standard:	določa povprečno raven kakovosti oskrbe ali storitev, ki so jo distribucijski operater in distribucijska podjetja dolžni zagotavljati v okviru svojih pristojnosti;
–	sredstva:	so neopredmetena sredstva, predana v uporabo, brez dobrega imena, in opredmetena osnovna sredstva, predana v uporabo, ki jih za izvajanje dejavnosti elektrooperaterja potrebuje elektrooperater;
–	stara sredstva:	so za vsa leta regulativnega obdobja tista elektroenergetska infrastruktura in ostala sredstva, ki jih je prvi lastnik ali elektrooperater predal v uporabo (aktiviral) pred vključno 31. decembrom leta t-3 pred začetkom regulativnega obdobja;
–	storitve prožnosti:	obsegajo sistemske (pomožne) storitve in storitve upravljanja prezasedenosti na zadevnem elektroenergetskem sistemu;
–	stroški raziskav in inovacij:	so stroški izvirnega in načrtovanega raziskovanja, ki vključujejo tudi stroške eksperimentalnega razvoja in se opravlja v upanju, da bo pripeljalo do novega znanstvenega ali strokovnega znanja in razumevanja;
–	stroški razvijanja:	so stroški prenašanja ugotovitev raziskovanja ali znanja v načrt ali projekt proizvajanja novih ali bistveno izboljšanih proizvodov ali storitev, preden se začne njihovo proizvajanje oziroma opravljanje za prodajo;
–	validiran podatek:	je podatek, ki je bil obdelan v procesu za zagotavljanje točnosti in kakovosti. Za validiranega šteje tudi podatek, ki utemeljeno ne potrebuje procesa validacije, saj je točnost in kakovost že zagotovljena sistemsko na izvoru in se podatek izključno od tam tudi zajema;
–	vodi:	so nadzemni in podzemni vodi, ki so v lasti ali najemu elektrooperaterja ali distribucijskega podjetja;
–	zajamčeni standard:	določa raven kakovosti oskrbe ali storitev (obsega tako tehnični kot komercialni vidik izvajanja storitev), ki so jo distribucijski operater in distribucijska podjetja dolžni zagotavljati vsakemu posameznemu uporabniku v določeni točki sistema, v kateri poteka merjenje, oziroma raven kakovosti posamezne izvedene storitve.

3. člen

(regulativno obdobje)

Regulativno obdobje je obdobje petih zaporednih koledarskih let in poteka zvezno.

II. METODOLOGIJA ZA DOLOČITEV REGULATIVNEGA OKVIRA

1. Splošno

4. člen

(vsebina)

(1)

S tem aktom se določajo:

1.

trajanje regulativnega obdobja;

2.

vrste elementov regulativnega okvira;

3.

kriteriji za določitev posameznih elementov regulativnega okvira;

4.

način izračunavanja posameznih elementov regulativnega okvira;

5.

vrste upravičenih stroškov, vključno z reguliranim donosom, kriterije za njihovo ugotavljanje ter način njihovega določanja;

6.

pravila in način ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira ter način upoštevanja ugotovljenih odstopanj;

7.

parametri posameznih dimenzij kakovosti, njihove referenčne vrednosti ter načini in standardi njihovega izračunavanja;

8.

pravila za izračunavanje vpliva kakovosti na upravičene stroške;

9.

minimalni standarde kakovosti različnih storitev elektrooperaterjev in

10.

višina nadomestila ter načini in roki za plačilo nadomestila iz tretjega odstavka 122. člena ZOEE.

(2)

Določbe tega akta veljajo tako za načrtovane kot tudi priznane elemente regulativnega okvira in posledično za regulativni okvir, če ni določeno drugače.

2. Regulativni okvir

5. člen

(regulativni okvir)

(1)

Regulativni okvir je vrednostna opredelitev upravičenih stroškov elektrooperaterja po posameznih letih regulativnega obdobja, omrežnin, drugih prihodkov iz izvajanja dejavnosti elektrooperaterja in presežkov ali primanjkljajev omrežnin iz preteklih let.

(2)

Za potrebe določanja regulativnega okvira v skladu s tem aktom se upoštevajo stroški in prihodki, ki so potrebni za izvajanje dejavnosti elektrooperaterja in so ugotovljeni v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi in tudi stroški in prihodki, ki v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi niso obravnavani kot stroški in prihodki. Višina teh stroškov in prihodkov je odvisna od določb tega akta.

(3)

Regulativni okvir temelji na obsegu in stanju ter razvoju elektroenergetskega sistema, obsegu porabe električne energije in številu uporabnikov za posamezno leto regulativnega obdobja in za celotno regulativno obdobje.

6. člen

(cilji regulativnega okvira)

Cilji določanja regulativnega okvira so:

1.

zagotavljati obratovanje, vzdrževanje ter spodbujanje razvoja distribucijskega in prenosnega sistema v skladu s pravili stroke in stanjem tehnike (ali z načelom najboljše dosegljive tehnologije) tako, da se kakovost prenosa in distribucije električne energije trajno izboljšuje ali ohranja;

2.

spodbujati učinkovito izvajanje naložb, ki so potrebne za izpolnjevanje okoljskih ciljev iz akcijskih načrtov;

3.

spodbujati učinkovito uporabo in razvoj sistema;

4.

trajno izboljševati oziroma ohranjati raven kakovosti oskrbe z električno energijo (v nadaljnjem besedilu: kakovost oskrbe), ki vsebuje komercialno kakovost, neprekinjenost napajanja in kakovost napetosti;

5.

izvajati ekonomsko reguliranje omrežnine za elektroenergetski sistem na način, ki spodbuja stroškovno učinkovitost izvajalcev in oskrbo odjemalcev po primerni ceni;

6.

elektrooperaterjem zagotoviti trajno poslovanje z reguliranim donosom na sredstva in

7.

zagotoviti stabilne in predvidljive razmere za delovanje elektrooperaterjev in za uporabnike ter stabilno okolje za vlagatelje oziroma lastnike.

7. člen

(elementi regulativnega okvira)

(1)

Elementi regulativnega okvira so:

1.

upravičeni stroški;

2.

omrežnina;

3.

drugi prihodki;

4.

presežek ali primanjkljaj omrežnine preteklih let (odstopanje od regulativnega okvira preteklih let) in

5.

izravnava.

(2)

Elementi regulativnega okvira so načrtovani in priznani. Pred začetkom regulativnega obdobja se v postopku določanja regulativnega okvira določi načrtovan regulativni okvir oziroma načrtovani elementi regulativnega okvira, po preteku posameznega leta regulativnega obdobja pa se v postopku ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira določi priznan regulativni okvir oziroma priznani elementi regulativnega okvira.

(3)

Načrtovani elementi regulativnega okvira so določeni v regulativnem okviru vnaprej za celotno regulativno obdobje in za posamezno leto regulativnega obdobja. Priznani elementi regulativnega okvira so ugotovljeni za nazaj za posamezno leto regulativnega obdobja.

(4)

Realizacija elementov regulativnega okvira pomeni podatke iz poslovnih knjig elektrooperaterjev in distribucijskih podjetij.

(5)

Upravičeni stroški v skladu s tem aktom so upravičeni stroški iz 15. člena tega akta in izvirajo iz dejavnosti elektrooperaterja ter jih določi oziroma prizna agencija.

(6)

Vir za pokrivanje upravičenih stroškov po tem aktu je reguliran prihodek, ki ga sestavljajo zaračunane omrežnine za sistem vključno z odstopanjem od regulativnega okvira preteklih let in drugimi prihodki.

(7)

Omrežnina se izračuna na podlagi tarifnih postavk za omrežnino za prenosni sistem, distribucijski sistem, priključno moč in čezmerno prevzeto jalovo energijo in na podlagi obsega uporabe elektroenergetskega sistema v skladu z metodologijo za obračunavanje omrežnine. Omrežnine so seštevek omrežnin za posamezno leto regulativnega obdobja.

(8)

Če je regulativno obdobje daljše od enega leta, lahko regulativni okvir z namenom preprečitve skokovitega spreminjanja tarifnih postavk omrežnine po posameznih letih regulativnega obdobja določa tudi izravnavo tarifnih postavk ali omrežnin za prenosni in distribucijski sistem.

8. člen

(metoda reguliranja)

(1)

Metoda reguliranja temelji na metodi reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin.

(2)

Metoda reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin določa vzročno-posledično (namensko) povezavo upravičenih stroškov in reguliranih letnih prihodkov in na tej podlagi obveznost elektrooperaterja, da presežek omrežnine prenese in uporabi za pokrivanje upravičenih stroškov v naslednjih letih, oziroma pravico elektrooperaterja, da se mu pri določitvi načrtovanega zneska omrežnine v naslednjih letih zagotovi pokritje primanjkljaja omrežnine preteklih let.

(3)

Metoda reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin se izvaja tako, da se za regulativno obdobje elektrooperaterju določi regulativni okvir tako, da omrežnina skupaj z ugotovljenim kumulativnim presežkom oziroma primanjkljajem omrežnin elektrooperaterja iz preteklih let ter drugimi prihodki iz opravljanja dejavnosti elektrooperaterja pokrije upravičene stroške elektrooperaterja ob upoštevanju vseh predvidenih okoliščin stroškovno učinkovitega poslovanja elektrooperaterja.

(4)

Metoda reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin temelji tudi na spodbudah, raziskavah in inovacijah ter doseženi ravni kakovosti oskrbe.

9. člen

(določitev omrežnine za prenosni sistem in omrežnine za distribucijski sistem)

Načrtovani znesek omrežnine za prenosni sistem ali omrežnine za distribucijski sistem brez izravnave iz osmega odstavka 7. člena tega akta se za posamezno leto regulativnega obdobja izračuna na naslednji način:

OMR_t = US_t – OPM_t – OČPJE_t – DP_t + ΔRO_t [EUR],

kjer oznake pomenijo:

OMR_t	načrtovani znesek omrežnine za prenosni ali distribucijski sistem;
US_t	načrtovani upravičeni stroški;
OPM_t	načrtovani znesek omrežnine za priključno moč izračunan v skladu z metodologijo za obračunavanje omrežnine;
OČPJE_t	načrtovani znesek omrežnine za čezmerno prevzeto jalovo energijo izračunan v skladu z metodologijo za obračunavanje omrežnine;
DP_t	načrtovani drugi prihodki;
ΔRO_t	odstopanje od regulativnega okvira preteklih let, ugotovljeno v skladu s 116. členom tega akta, ki se upošteva v posameznem letu regulativnega obdobja;
t	leto regulativnega obdobja.

10. člen

(določitev regulativnega okvira)

Regulativni okvir za posameznega elektrooperaterja določi agencija z odločbo. Za distribucijskega operaterja se regulativni okvir razdeli na distribucijskega operaterja in distribucijska podjetja.

11. člen

(sprememba regulativnega okvira)

(1)

Agencija med regulativnim obdobjem določi nov regulativni okvir za preostala leta regulativnega obdobja zaradi spremembe v obsegu uporabe sistema, če so nastale ali se načrtujejo letne spremembe količinske porabe električne energije glede na načrtovano porabo v regulativnem okviru, ki ima za posledico več kot 10-odstotno spremembo načrtovane omrežnine za prenosni sistem ali omrežnine za distribucijski sistem posameznega leta regulativnega obdobja. Navedeno spremembo agencija ugotavlja pred začetkom in po preteku posameznega leta regulativnega obdobja.

(2)

Če agencija ugotovi, da:

1.

so v posameznem letu regulativnega obdobja nastale spremembe v obsegu uporabe sistema, opredeljene v prejšnjem odstavku, ali

2.

je stanje odstopanja od regulativnega okvira na dan 31. december leta t-2 pred posameznim letom regulativnega obdobja tolikšno, da ga ni mogoče izravnati pri določitvi regulativnega okvira v naslednjem regulativnem obdobju, ali

3.

so nastopile druge nepričakovane okoliščine,

določi nov regulativni okvir za preostala leta regulativnega obdobja tako, da spremeni postavko načrtovanih prihodkov iz omrežnin na način, da na podlagi načrtovanega količinskega obsega porabe električne energije, ki upošteva spremenjene okoliščine, spremeni tarifne postavke za omrežnino za prenosni ali distribucijski sistem tako, da bo do konca regulativnega obdobja načrtovana omrežnina za prenosni ali distribucijski sistem skupaj z realizirano omrežnino za prenosni ali distribucijski sistem od začetka regulativnega obdobja do uvedbe spremembe tarifnih postavk enaka načrtovani omrežnini za prenosni ali distribucijski sistem v regulativnem obdobju.

12. člen

(spremljanje poslovanja elektrooperaterjev)

(1)

Agencija spremlja izvajanje regulativnega okvira že med regulativnim obdobjem tako, da mesečno spremlja zaračunano omrežnino in spremlja izvajanje regulativnega okvira ter poslovanje elektrooperaterjev. Na podlagi letnih podatkov o poslovanju in kakovosti oskrbe po zaključku posameznega leta regulativnega obdobja agencija izvaja analize poslovanja elektrooperaterjev z namenom spremljanja izvajanja regulativnega okvira tekočega obdobja ter določitve regulativnega okvira za naslednje regulativno obdobje.

(2)

Agencija spremlja izvajanje regulativnega okvira in upoštevanje določb tega akta v postopku ugotavljanja odstopanj.

3. Kriteriji za določitev in način izračuna elementov regulativnega okvira

3. 1. Splošno

13. člen

(podatki za določitev regulativnega okvira)

(1)

Agencija pri določitvi upravičenih stroškov in virov za pokrivanje upravičenih stroškov presoja podatke elektrooperaterjev.

(2)

Za preračun upravičenih stroškov in virov za pokrivanje upravičenih stroškov se upoštevajo tudi podatki o realiziranih stroških, odhodkih in prihodkih iz poslovnih knjig elektrooperaterja ob upoštevanju določb tega akta.

(3)

Če distribucijski operater ni lastnik vsega ali pomembnega dela distribucijskega sistema in če naloge distribucijskega operaterja, vključno s strokovnimi nalogami za izvrševanje javnih pooblastil, izvaja distribucijsko podjetje, agencija pri določitvi upravičenih stroškov in virov za pokrivanje upravičenih stroškov presoja podatke distribucijskih podjetij.

(4)

V primeru iz prejšnjega odstavka se pri distribucijskih podjetjih prihodki iz naslova najemnine za distribucijski sistem in prihodki iz naslova izvajanja storitev za distribucijskega operaterja ne upoštevajo pri določitvi omrežnine. Prav tako se med upravičenimi stroški distribucijskega operaterja ne upoštevajo stroški najemnine za distribucijski sistem in stroški storitev iz naslova prenesenih nalog, ker so ti stroški upoštevani v upravičenih stroških, ki so določeni v skladu s 3.2. pododdelkom II. poglavja tega akta.

(5)

Podatki, ki jih agenciji posredujejo elektrooperaterji in distribucijska podjetja, morajo biti pravilni, popolni in nezavajajoči. Če elektrooperater in distribucijska podjetja, kljub dodatnemu pozivu, ne posredujejo pravilnih, popolnih in nezavajočih podatkov, se upravičen strošek, izračunan na podlagi teh podatkov, ne prizna.

(6)

Če se med regulativnim obdobjem uradno spremenijo računovodski predpisi s strani pristojnih organov ali inštitucij s področja računovodstva in revidiranja, agencija izda navodilo o upoštevanju uradno spremenjenih računovodskih predpisov v postopku ugotavljanja odstopanja od regulativnega okvira v 60 dneh od objave te spremembe.

14. člen

(faktor inflacije)

(1)

Faktor inflacije se upošteva pri določitvi elementov regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja, če ta akt pri izračunu le-teh to izrecno določa. Faktor inflacije se izračuna na naslednji način:

NI_t	=	ni_t
		100

kjer oznake pomenijo:

NI_t	faktor inflacije;
ni_t	načrtovana stopnja inflacije za povprečje leta iz Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj (v nadaljnjem besedilu: pomladanska napoved), ki jo objavi Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljnjem besedilu: UMAR) v letu pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1);
t	leto regulativnega obdobja.

(2)

Če UMAR v pomladanski napovedi iz prejšnjega odstavka ne objavi načrtovane stopnje inflacije za vsa posamezna leta regulativnega obdobja, se za manjkajoča leta upošteva objavljeni podatek o načrtovani stopnji inflacije za zadnje leto iz napovedi iz prejšnjega odstavka.

3. 2. Upravičeni stroški

3. 2. 1. Določanje upravičenih stroškov

15. člen

(določitev upravičenih stroškov)

(1)

Upravičeni stroški so zgolj tisti stroški, ki so neposreden pogoj in posledica opravljanja dejavnosti elektrooperaterja, ki nimajo značaja privatnosti ter so v skladu z običajno poslovno prakso. Značaj privatnosti in skladnost z običajno poslovno prakso se presojata skladno s predpisi, ki urejajo davek od dohodka pravnih oseb.

(2)

Upravičeni stroški iz prejšnjega odstavka so določeni na način, da spodbujajo stroškovno učinkovitosti poslovanja ter uporabo sistema. Pri določitvi upravičenih stroškov se upoštevajo naslednji kriteriji:

-

namenska raba sredstev;

-

gospodarna in učinkovita raba sredstev in

-

zagotavljanje kakovosti oskrbe.

(3)

Stroški, ki niso priznani kot upravičeni stroški in se krijejo iz priznanega reguliranega donosa na sredstva, so:

1.

stroški, ki se nanašajo na plače in druge vrste plačil delavcem na podlagi uspešnosti poslovanja vključno s pripadajočimi dajatvami;

2.

stroški nagrad in druga plačila na podlagi uspešnosti poslovanja članom organov vodenja in nadzora vključno s pripadajočimi dajatvami;

3.

stroški regresa za letni dopust, obračunan nad najnižjo vrednostjo, določeno v zakonu, ki ureja delovna razmerja;

4.

stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja;

5.

stroški oglaševanja, sponzorstev;

6.

stroški donacij;

7.

stroški delovanja in vzdrževanja, ki so nepriznani odhodki v skladu s predpisi, ki urejajo davke;

8.

stroški, ki niso neposreden pogoj in posledica opravljanja dejavnosti elektrooperaterja;

9.

stroški, ki so povezani s sredstvi, ki niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti iz drugega odstavka 50. člena tega akta;

10.

izplačana nadomestila uporabnikom zaradi dokazanih kršitev zajamčenih standardov kakovosti oskrbe;

11.

stroški in odhodki delovanja in vzdrževanja, ki nastanejo kot posledica vračila brezplačno prevzetih sredstev vključno z denarnimi sredstvi ter prejete spodbude za brezplačno prevzeta sredstva;

12.

stroški in odhodki, ki so posledica enkratnih poslovnih dogodkov;

13.

stroški amortizacije iz 45. člena tega akta;

14.

omrežnina za čezmerno prevzeto jalovo energijo, ki na podlagi ugotovljenih količin pripada sistemskemu operaterju, ni upravičeni strošek distribucijskega operaterja, če presega skupno vrednost omrežnine za čezmerno prevzeto jalovo energijo, zaračunano končnim odjemalcem na distribucijskem sistemu in

15.

drugi stroški, ki so določeni v tem aktu.

(4)

Za potrebe tega akta se stroški iz 7. točke prejšnjega odstavka presojajo v skladu s predpisi, ki urejajo davek od dohodka pravnih oseb in so:

1.

stroški, ki se nanašajo na privatno življenje;

2.

odhodki za stroške prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev;

3.

odhodki za kazni, ki jih izreče pristojni organ;

4.

odhodki v višini 40 odstotkov stroškov reprezentance;

5.

odhodki za plače, druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo ter nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta in zaradi drugih odsotnosti z dela poslovodnih delavcev, prokuristov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki presegajo znesek, obračunan v skladu z zakonom oziroma pogodbo o zaposlitvi;

6.

odhodki za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če niso obdavčeni po davčni zakonodaji;

7.

podkupnine in druge oblike premoženjskih koristi in

8.

drugi odhodki, ki se ne priznajo v skladu z 29. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15, 82/15, 68/16, 69/17, 79/18, 66/19, 172/21 in 105/22 – ZZNŠPP).

(5)

Stroški, ki se nanašajo na plače in druge vrste plačil delavcem in članom organov vodenja in nadzora iz 1. in 2. točke tretjega odstavka tega člena, se upoštevajo v višini, ki se obračuna v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo, ki velja za elektrogospodarstvo, razen stroški in odhodki, ki se nanašajo na plače in druge vrste plačil delavcem in članom organov vodenja in nadzora na podlagi uspešnosti poslovanja vključno s pripadajočimi dajatvami. Druge vrste plačil delavcem in članom organov vodenja in nadzora so vsa plačila, ki jih zraven plače ti prejmejo in so določena z zakonom in kolektivno pogodbo, ki velja za elektrogospodarstvo. Plača in druge vrste plačil iz naslova uspešnosti poslovanja so posledica dogovora med delodajalci in delavci (sindikati), zato se krijejo iz priznanega reguliranega donosa na sredstva.

(6)

Upravičeni stroški za posamezno leto regulativnega obdobja se izračunajo na naslednji način:

US_t = SDV_t + SEEI_t + AM_t + RDS_t + SS_t + SSP_t + ΔS(Q)_t + ΔS(E)_t + RI_t + S_t [EUR],

kjer oznake pomenijo:

US_t	upravičeni stroški;
SDV_t	stroški delovanja in vzdrževanja;
SEEI_t	stroški električne energije za izgube v omrežju;
AM_t	stroški amortizacije;
RDS_t	reguliran donos na sredstva;
SS_t	stroški sistemskih storitev;
SSP_t	stroški storitev prožnosti distribucijskega operaterja;
ΔS(Q)_t	kakovost oskrbe;
ΔS(E)_t	uspešnost naložb v pametna omrežja;
RI_t	stroški raziskav in inovacij;
S_t	spodbude;
t	leto regulativnega obdobja.

(7)

V upravičenih stroških so tudi stroški, ki se pokrivajo iz plačila za druge storitve, ki je določeno v skladu z metodologijo za obračunavanje omrežnine.

(8)

Upravičeni stroški regulativnega obdobja za elektrooperaterja se izračunajo kot vsota upravičenih stroškov posameznih let regulativnega obdobja.

(9)

Dodatno se za distribucijskega operaterja upravičeni stroški za posamezno leto regulativnega obdobja izračunajo kot vsota upravičenih stroškov distribucijskega operaterja in distribucijskih podjetij.

(10)

Če je distribucijski operater prenesel izvajanje nalog na distribucijsko podjetje, se upravičeni stroški distribucijskega operaterja in distribucijskih podjetij korigirajo za stroške prenesenih nalog iz distribucijskega podjetja nazaj na distribucijskega operaterja v skladu s petim odstavkom 124. člena tega akta.

3.2.2. Stroški delovanja in vzdrževanja

3.2.2.1. Splošno

16. člen

(stroški delovanja in vzdrževanja)

(1)

Stroški delovanja in vzdrževanja (SDV_t) so stroški, ki nastajajo v zvezi z delovanjem in vzdrževanjem sistema v skladu s predpisi, slovenskimi tehničnimi standardi in zahtevami sistemskih obratovalnih navodil.

(2)

Stroški delovanja in vzdrževanja se v splošnem obravnavajo kot nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja, izjemoma pa kot nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja.

(3)

Stroški delovanja in vzdrževanja iz prejšnjega odstavka ne vključujejo stroškov, ki so upoštevani v drugih upravičenih stroških. Ti stroški so:

1.

stroški in odhodki, ki so vkalkulirani v usredstvene lastne proizvode in storitve v višini izkazanih prihodkov za te namene;

2.

stroški raziskav in inovacij;

3.

stroški električne energije za izgube v omrežju;

4.

stroški sistemskih storitev;

5.

stroški storitev prožnosti distribucijskega operaterja;

6.

stroški najemnin za distribucijski sistem, če distribucijski operater ni lastnik distribucijskega sistema ali njegovega dela;

7.

stroški amortizacije;

8.

stroški storitev iz naslova prenosa nalog distribucijskega operaterja na distribucijsko podjetje (plačilo za izvajanje nalog) in

9.

stroški iz naslova odstopanja od regulativnega okvira tekočega leta ali preteklih let, če ti niso vključeni že v 6. in 8. točki tega odstavka.

3.2.2.2. Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja

17. člen

(kriteriji za ugotavljanje nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja)

(1)

Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NSDV_t) elektrooperaterja so zamejeni in so odvisni od naložb v sredstva, ki se odražajo v spremembi dolžine vodov in števila postaj. Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja distribucijskega operaterja so odvisni tudi od števila uporabnikov.

(2)

Če ta akt ne določa drugače, so nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja:

1.

nabavna vrednost prodanega materiala in blaga;

2.

stroški materiala;

3.

stroški storitev;

4.

stroški dela;

5.

prevrednotovalni poslovni odhodki, razen prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi, opredmetenimi osnovnimi sredstvi in naložbenimi nepremičninami, ki se obravnavajo v okviru amortizacije;

6.

drugi poslovni odhodki in

7.

drugi odhodki.

18. člen

(določitev nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za sistemskega operaterja)

(1)

Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NSDV_t) za posamezno leto regulativnega obdobja za sistemskega operaterja se izračunajo na naslednji način:

NSDV_t=NSDVvzd_t+ NSDVmd_t [EUR],

kjer oznake pomenijo:

NSDV_t	nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja;
NSDVvzd_t	nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in obratovanja prenosnega sistema;
NSDVmd_t	nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova mednarodnega delovanja;
t	leto regulativnega obdobja.

(2)

Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in obratovanja prenosnega sistema (NSDVvzd_t) za posamezno leto regulativnega obdobja za sistemskega operaterja se izračunajo na naslednji način:

NSDVvzd_t = ((dvzd ∙ NSDV_pt) ∙ (1 + NI_t) ∙ (1 – U_t)) + ((ΔNSDVvodi_t + ΔNSDVpostaje_t) ∙ 0,3) [EUR],

kjer oznake pomenijo:

NSDVvzd_t	nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in obratovanja sistema;
dvzd	delež nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so namenjeni vzdrževanju elektroenergetske infrastrukture in obratovanju sistema;
NSDV_pt	nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta (pt);
U_t	faktor učinkovitosti;
NI_t	faktor načrtovane letne inflacije;
ΔNSDVvodi_t	povečanje ali zmanjšanje NSDVvzd_t zaradi spremembe dolžine vodov;
ΔNSDVpostaje_t	povečanje ali zmanjšanje NSDVvzd_t zaradi spremembe števila postaj;
pt	predhodno leto;
t	leto regulativnega obdobja.

(3)

Povečanje ali zmanjšanje NSDVvzd_tzaradi spremembe dolžine vodov (ΔNSVvodi_t) iz prejšnjega odstavka se v posameznem letu regulativnega obdobja izračuna tako, da se NSDVvzd_t, korigirani z načrtovano inflacijo in zahtevano učinkovitostjo, pomnožijo z deležem NSDVvzd_t, ki je namenjen vzdrževanju vodov (dvodi) in odstotkom spremembe dolžine vodov (ivodi).

(4)

Povečanje ali zmanjšanje NSDVvzd_t zaradi spremembe števila postaj (ΔNSDVpostaje_t) iz drugega odstavka tega člena se v posameznem letu regulativnega obdobja izračuna tako, da se NSDVvzd_t, korigirani z načrtovano inflacijo in zahtevano učinkovitostjo, pomnožijo z deležem NSDVvzd_t, ki je namenjen vzdrževanju postaj (dpostaje), in odstotkom spremembe števila postaj (ipostaje).

(5)

Odstotek spremembe dolžine vodov (ivodi) iz tretjega odstavka tega člena in odstotek spremembe števila postaj (ipostaje) iz prejšnjega odstavka se izračuna s primerjavo stanja na dan 31. december posameznega leta regulativnega obdobja (t) glede na stanje na dan 31. december predhodnega leta (pt).

(6)

Postaje iz drugega odstavka tega člena se za sistemskega operaterja izračunajo kot vsota visokonapetostnih (v nadaljnjem besedilu: VN) polj v razdelilno-transformatorskih postajah (v nadaljnjem besedilu: RTP), razdelilnih postajah (v nadaljnjem besedilu: RP), elektronapajalnih postajah (v nadaljnjem besedilu: ENP) in stikališčih. Visokonapetostna (VN) polja so: daljnovodna in kablovodna, transformatorska, zvezna, merilna in ozemljilna.

(7)

Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova mednarodnega delovanja (NSDVmd_t) za posamezno leto regulativnega obdobja za sistemskega operaterja se izračunajo na naslednji način:

NSDVmd_t = dmd • NSDV_pt • (1 + NI_t) • (1 – U_t) [EUR],

kjer oznake pomenijo:

NSDVmd_t	nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova mednarodnega poslovanja;
dmd	delež nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so vezani na projekte mednarodnega sodelovanja pri čezmejnem trgovanju na dolgoročnih in kratkoročnih trgih, na področje varnega in zanesljivega obratovanja in na področje izravnave nenamernih odstopanj;
NSDV_pt	nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta;
U_t	faktor učinkovitosti;
NI_t	faktor načrtovane letne inflacije;
pt	predhodno leto;
t	leto regulativnega obdobja.

19. člen

(določitev nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za distribucijskega operaterja)

(1)

Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NSDV_t) za posamezno leto regulativnega obdobja za distribucijskega operaterja se izračunajo na naslednji način:

NSDV_t = NSDVvzd_t + NSDVstr_t [EUR],

kjer oznake pomenijo:

NSDV_t	nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja;
NSDVvzd_t	nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in obratovanja distribucijskega sistema;
NSDVstr_t	nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova storitev za uporabnike;
t	leto regulativnega obdobja.

(2)

Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in obratovanja distribucijskega sistema (NSDVvzd_t) posameznega leta regulativnega obdobja se za distribucijskega operaterja izračunajo v skladu z drugim odstavkom 18. člena tega akta.

(3)

Postaje iz drugega odstavka 18. člena tega akta, ki so v lasti ali najemu, se za distribucijskega operaterja izračunajo kot vsota:

-

VN polj v RTP, ENP in stikališčih,

-

srednjenapetostnih (SN) celic v RTP-jih in RP-jih in

-

transformatorskih postaj (v nadaljnjem besedilu: TP).

(4)

Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova storitev za uporabnike (ΔNSDVstr_t) za posamezno leto regulativnega obdobja za distribucijskega operaterja se izračunajo na naslednji način:

NSDVstr_t = (dstr ∙ NSDV_pt ∙ (1 + NI_t) ∙ (1 – U_t)) + ((ΔNSDVuporabniki_t ∙ 0,3) [EUR],

kjer oznake pomenijo:

NSDVstr_t	nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova storitev za uporabnike;
dstr	delež nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so namenjeni zagotavljanju storitev za uporabnike;
NSDV_pt	nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta;
U_t	faktor učinkovitosti;
NI_t	faktor načrtovane letne inflacije;
ΔNSDVuporabniki_t	povečanje ali zmanjšanje NSDVstr_t zaradi spremembe števila uporabnikov;
pt	predhodno leto;
t	leto regulativnega obdobja.

(5)

Uporabniki iz prejšnjega odstavka se določijo kot vsota končnih odjemalcev in proizvajalcev.

(6)

Končni odjemalci iz prejšnjega odstavka se določijo kot vsota:

-

prevzemno-predajnih mest brez proizvodnih naprav za proizvodnjo električne energije na obnovljive vire in soproizvodnjo z visokim izkoristkom v notranji instalaciji in

-

prevzemno-predajnih mest, ki imajo v svojem notranjem omrežju za prevzemno-predajnim mestom priključene proizvodne naprave za proizvodnjo električne energije na obnovljive vire in soproizvodnjo z visokim izkoristkom.

(7)

Proizvajalci iz petega odstavka tega člena se določijo kot vsota:

-

prevzemno-predajnih mest, ki imajo v svojem notranjem omrežju za prevzemno-predajnim mestom priključene proizvodne naprave za proizvodnjo električne energije na obnovljive vire in soproizvodnjo z visokim izkoristkom, in

-

prevzemno-predajnih mest, na katerih so direktno na omrežje priključene proizvodne naprave za proizvodnjo električne energije na obnovljive vire in soproizvodnjo z visokim izkoristkom, brez lastnega odjema.

(8)

Povečanje ali zmanjšanje NSDVstr_t zaradi spremembe števila uporabnikov (ΔNSDVuporabniki_t) iz četrtega odstavka tega člena se v posameznem letu regulativnega obdobja izračuna tako, da se NSDVstr_t, korigirani z načrtovano inflacijo in zahtevano učinkovitostjo, pomnožijo z odstotkom spremembe števila uporabnikov (iuporabniki).

(9)

Odstotek spremembe števila uporabnikov (iuporabniki) iz prejšnjega odstavka se izračuna s primerjavo stanja na dan 31. december posameznega leta regulativnega obdobja (t) glede na stanje na dan 31. december predhodnega leta (pt).

20. člen

(osnova za določitev načrtovanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja)

(1)

Za določitev načrtovanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za prvo leto regulativnega obdobja se za elektrooperaterja upoštevajo načrtovani nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta (NSDV_pt). To so načrtovani nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja zadnjega leta regulativnega obdobja pred začetkom novega regulativnega obdobja. Če agencija pri določitvi regulativnega okvira upošteva četrti odstavek 53. člena tega akta, se NSDV_ptza prvo leto regulativnega obdobja ustrezno spremenijo.

(2)

Za določitev načrtovanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja se načrtovana povprečna deleža nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (dvzd in dmd) sistemskega operaterja izračunata na podlagi priznanih NSDV_ptin priznanih dvzd in dmd iz izračuna odstopanj let t-5, t-4 in t-3 pred začetkom regulativnega obdobja ter sta enaka za vsa leta regulativnega obdobja. Prav tako se na podlagi priznanih deležev dvodi in dpostaje iz izračuna odstopanj let t-5, t-4 in t-3 pred začetkom regulativnega obdobja in NSDVvzd_tizračunanih v skladu s prejšnjim stavkom, izračunata načrtovana povprečna deleža dvodi in dpostaje in sta enaka za vsa leta regulativnega obdobja.

(3)

Za določitev načrtovanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja se za določitev načrtovanih povprečnih deležev nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (dvzd in dstr) v celotnih nadzorovanih stroških delovanja in vzdrževanja za distribucijskega operaterja upoštevajo podatki iz izračuna odstopanj let t-5, t-4 in t-3 distribucijskega operaterja o finančni realizaciji vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in finančni realizaciji storitev za uporabnike. Prav tako se na podlagi podatkov distribucijskega operaterja iz izračuna odstopanj let t-5, t-4 in t-3 o finančni realizaciji vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture izračunata povprečna načrtovana deleža NSDVvzd_t, ki sta namenjena vzdrževanju vodov in postaj (dvodi in dpostaje) v celotnih NSDVvzd_t. Načrtovani deleži iz tega odstavka so enaki za vsa leta regulativnega obdobja.

(4)

Načrtovana sprememba dolžine vodov (ivodi), sprememba števila postaj (ipostaje) in sprememba števila uporabnikov (iuporabniki) se izračunajo na podlagi načrta elektrooperaterjev.

(5)

Razmejitev nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja na vzdrževanje elektroenergetske infrastrukture in na storitve za uporabnike določi distribucijski operater ob sodelovanju distribucijskih podjetij.

21. člen

(opredelitev faktorja učinkovitosti)

(1)

Pri določitvi nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja se za posamezno leto regulativnega obdobja upošteva zahtevano povečevanje učinkovitosti, ki se odraža v faktorju učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja (U_t). Faktor učinkovitosti odraža zahtevo po potrebnem znižanju nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja elektrooperaterja.

(2)

Faktor učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja se izračuna na naslednji način:

&fbco;binary entityId="8fd36244-d728-4a4a-87f1-517873dc2a9b" type="jpg"&fbcc;

kjer oznake pomenijo:

U_t	faktor učinkovitosti, zaokrožen na dve decimalni mesti;
USpl_t	načrtovana splošna produktivnost gospodarstva, opredeljena kot stopnja rasti produktivnosti dela (BDP na zaposlenega) iz pomladanske napovedi, ki jo objavi UMAR v letu pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1);
t	leto regulativnega obdobja;
Tro	trajanje regulativnega obdobja, izraženo s številom let;
ISU	faktor individualne stroškovne učinkovitosti.

(3)

Če UMAR v pomladanski napovedi iz prejšnjega odstavka ne objavi načrtovane produktivnosti dela za vsa posamezna leta regulativnega obdobja, se za manjkajoča leta upošteva objavljeni podatek o načrtovani produktivnosti dela za zadnje leto iz napovedi iz prejšnjega odstavka.

(4)

Faktor individualne stroškovne učinkovitosti (ISU) elektrooperaterja določa I. poglavje Priloge 1, ki je sestavni del tega akta.

(5)

Pri določitvi faktorja individualne učinkovitosti lahko agencija upošteva tudi premik mejnega področja.

22. člen

(pravila za določitev priznanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja)

(1)

Priznani nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja se za posamezno leto regulativnega obdobja izračunajo tako, da se upoštevajo določbe 3.2.2.2. pododseka II. poglavja tega akta in pravila iz tega člena.

(2)

Pravila za določitev priznanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja so:

1.

osnova za izračun priznanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NSDV_t) so priznani nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta (NSDV_pt);

2.

če distribucijski operater nima več v lasti in ne razvija, vodi in upravlja polnilnih mest za električna vozila ali ne ponuja več storitev polnjenja, razen za zasebna polnilna mesta, ki so namenjena izključno njegovi lastni uporabi, se priznani nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta (NSDV_pt) iz prejšnje točke zmanjšajo za predhodno priznane stroške, ki se nanašajo na polnilna mesta ali storitev polnjenja;

3.

priznani nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja elektrooperaterja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture ter obratovanja sistema (NSDVvzd_t) se izračunajo na podlagi priznanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja predhodnega leta (NSDV_pt) iz 1. točke tega odstavka, realiziranega deleža nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so namenjeni vzdrževanju elektroenergetske infrastrukture in obratovanju sistema (dvzd) ter ob upoštevanju vpliva spremembe realiziranega stanja dolžine vodov in števila postaj na dan 31. december glede na predhodno leto;

4.

priznani nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja distribucijskega operaterja iz naslova storitev za uporabnike (NSDVstr_t) se izračunajo na podlagi priznanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja predhodnega leta (NSDV_pt) iz 1. točke tega odstavka, realiziranega deleža nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so namenjeni zagotavljanju storitev za uporabnike (dstr), ter ob upoštevanju vpliva spremembe števila uporabnikov na dan 31. december glede na predhodno leto;

5.

priznani nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja sistemskega operaterja iz naslova mednarodnega delovanja (NSDVmd_t) se izračunajo na podlagi priznanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja predhodnega leta (NSDV_pt) iz 1. točke tega odstavka in realiziranega deleža nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so vezani na projekte mednarodnega sodelovanja pri čezmejnem trgovanju na dolgoročnih in kratkoročnih trgih, na področje varnega in zanesljivega obratovanja in na področje izravnave nenamernih odstopanj (dm);

6.

realizirani deleži se preračunajo na podlagi realiziranih podatkov, in sicer:

-

delež nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja elektrooperaterjev, ki so namenjeni vzdrževanju elektroenergetske infrastrukture in obratovanju sistema (dvzd);

-

delež nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja distribucijskega operaterja, ki so namenjeni zagotavljanju storitev za uporabnike (dstr);

-

delež nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so vezani na projekte mednarodnega sodelovanja pri čezmejnem trgovanju na dolgoročnih in kratkoročnih trgih, na področje varnega in zanesljivega obratovanja in na področje izravnave nenamernih odstopanj sistemskega operaterja (dm) in

-

delež nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja elektrooperaterja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture ter obratovanja sistema (NSDVvzd_t), ki je namenjen vzdrževanju vodov (dvodi) in delež teh stroškov, ki je namenjen vzdrževanju postaj (dpostaje), in

7.

na podlagi realiziranih podatkov se preračunajo tudi sprememba dolžine vodov (ivodi), sprememba števila postaj (ipostaje) in sprememba števila uporabnikov (iuporabniki).

3.2.2.3. Nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja

23. člen

(vrste nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja)

Nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NNSDV) so:

1.

nadomestilo sistemskega operaterja za izvajanje regulativnih nalog agencije;

2.

vplačila v mehanizem medsebojnih nadomestil med sistemskimi operaterji (Inter TSO Compensation; v nadaljnjem besedilu: mehanizem ITC);

3.

stroški, povezani z električno energijo za izravnavo sistema, in stroški odstopanj iz tega naslova;

4.

stroški škod;

5.

stroški električne energije za zasilno in nujno oskrbo, ki se kupuje v skladu s pravili, veljavnimi za nakup električne energije za izgube v omrežju po tem aktu;

6.

stroški, ki vključujejo stroškovne kategorije i, ii, iii in iv iz 3. člena metodologije UCI na podlagi upoštevanja določil metodologije UCI in priporočila ACER, in

7.

nadomestila stroškov dela, ki se refundirajo, in prihodki za pokrivanje teh nadomestil niso državna pomoč.

24. člen

(stroški škod)

(1)

Upravičeni stroški škod iz 4. točke 23. člena tega akta so stroški, ki so posledica nesreč in nastanejo na nepremičninah in premičninah (v nadaljnjem besedilu: poškodovano sredstvo). Stroški škod obsegajo stroške popravil in zamenjave poškodovanih sredstev ali delov sredstev za povrnitev in postavitev poškodovanih sredstev v stanje, v katerem je bilo pred nastankom nesreče. Stroški škod so naslednji:

-

tekoči stroški za popravila, če gre za poškodbe, pri katerih se s popravilom odpravi poškodba in pri tem ne gre za zamenjavo dela ali celega sredstva (v naravi so to stroški materiala, storitev, dela in drugo), in

-

prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z izločitvijo poškodovanega sredstva, če je poškodba tako velika, da je zaradi poškodbe treba zamenjati del ali celo sredstvo, da sredstvo ohrani svojo funkcijo.

(2)

Nesreča iz prejšnjega odstavka je dogodek, ki ima za posledico nastanek škode na elektroenergetski infrastrukturi in ostalih sredstvih in jih povzročijo:

1.

tretje osebe ali uporabniki;

2.

lastni kadri elektrooperaterja oziroma podizvajalci elektrooperaterja pri izvajanju del;

3.

divje ali domače živali;

4.

naravni pojavi in vplivi vremena ter

5.

druge nesreče v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(3)

Med stroški škod se ne upoštevajo stroški, ki so posledica nadgradnje ali posodobitve sredstva, in stroški škod, ki so vkalkulirani v usredstvene lastne proizvode in storitve.

(4)

Vir za pokrivanje stroškov škod je odškodnina, ki jo prejme elektrooperater od zavarovalnice ali tretje osebe, in omrežnina v višini 10 odstotkov letnih stroškov škod, ugotovljenih v skladu z določbami tega akta.

(5)

Morebitna razlika med stroški škod in viri za pokrivanje le-teh se krije iz priznanega reguliranega donosa na sredstva.

(6)

Elektrooperater mora voditi posebno evidenco o stroških škod po vrstah stroškov in povzročiteljih.

25. člen

(določitev načrtovanih nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja)

Načrtovani nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja za posamezno leto regulativnega obdobja se izračunajo na naslednji način:

NNSDV_t = NNSDV_pt•(1 + NI_t) [EUR],

kjer oznake pomenijo:

NNSDV_t	nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja za posamezno leto regulativnega obdobja;
NNSDV_pt	nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta;
NI_t	faktor načrtovane letne inflacije;
pt	predhodno leto;
t	leto regulativnega obdobja.

26. člen

(osnova za določitev načrtovanih nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja)

(1)

Ne glede na določbe 25. člena tega akta in ob upoštevanju kriterijev iz 3.2.2.3. pododseka II. poglavja tega akta se pri določitvi načrtovanih nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za prvo leto regulativnega obdobja namesto NNSDV_pt upošteva povprečje realiziranih nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja let t-5, t-4 in t-3 pred začetkom regulativnega obdobja.

(2)

Ne glede na prvi odstavek tega člena se nadomestilo sistemskega operaterja za izvajanje regulativnih nalog agencije za prvo leto regulativnega obdobja načrtuje na podlagi veljavnega finančnega načrta agencije, v naslednjih letih pa v skladu s 25. členom tega akta.

(3)

Stroški škod se za posamezno leto regulativnega obdobja ne načrtujejo vnaprej.

(4)

Ne glede na prvi odstavek tega člena se stroški, ki vključujejo stroškovne kategorije i, ii, iii in iv iz 3. člena metodologije UCI, načrtujejo na podlagi s strani agencije opravljene presoje ocene teh stroškovnih kategorij, ki jo predloži sistemski operater.

27. člen

(pravila za določitev priznanih nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja)

(1)

Priznani nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja se za posamezno leto regulativnega obdobja izračunajo tako, da se upoštevajo določbe 3.2.2.3. pododseka II. poglavja tega akta in pravili iz tega člena.

(2)

Pravili za določitev priznanih nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja sta:

1.

priznani stroški škod se določijo v višini odškodnine, ki jo prejme elektrooperater od zavarovalnice ali tretje osebe in 10 odstotkov stroškov škod, ki so ugotovljeni v skladu s 24. členom tega akta, in

2.

preostali priznani nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz 23. člena tega akta se ugotovijo na podlagi realiziranih stroškov in odhodkov iz poslovnih knjig elektrooperaterja ob upoštevanju določb 3.2.2.3. pododseka II. poglavja tega akta.

3.2.3. Stroški električne energije za izgube v omrežju

28. člen

(določitev stroškov električne energije za izgube v omrežju)

Stroški električne energije za izgube v omrežju (SEEI) se za elektrooperaterja določijo na podlagi količin izgub električne energije in ob upoštevanju cene električne energije ter se izračunajo na način:

SEEI_t = W_{izg_t} • CenaEE_t [EUR],

kjer oznake pomenijo:

SEEI_t	stroški električne energije za izgube v omrežju na prenosnem sistemu ali distribucijskem sistemu;
W_{izg_t}	količine izgub električne energije v omrežju na prenosnem sistemu ali distribucijskem sistemu;
CenaEE_t	cena električne energije;
t	leto regulativnega obdobja.

29. člen

(podlage za ugotavljanje in način določanja načrtovanih količin električne energije za izgube v omrežju)

(1)

Količine letnih izgub v omrežju po posameznem distribucijskem podjetju znotraj distribucijskega operaterja se ugotavljajo na podlagi razlik med količinami električne energije, evidentiranimi na meji med prenosnim in distribucijskim sistemom, ter količinami električne energije v medsebojni (medsosedski) izmenjavi (iz tujine) in količinami električne energije, izmerjenimi na prevzemno-predajnih mestih pri končnih odjemalcih oziroma uporabnikih sistema, ki shranjujejo energijo in jo ponovno oddajajo v sistem na distribucijskem sistemu distribucijskega operaterja. Pri tem se upoštevajo tudi količine električne energije, ki jo v distribucijski sistem distribucijskega operaterja oddajajo proizvajalci, priključeni na ta sistem, in medsebojne izmenjave med distribucijskimi podjetji. Količine izgub na distribucijskem sistemu se izračunajo na naslednji način:

W_{izg_dis} = W_pren + W_pro ± W_{izm_dis} – W_ko [kWh],

kjer oznake pomenijo:

W_{izg_dis}	količine izgub električne energije na distribucijskem sistemu;
W_pren	količine evidentirane električne energije na meji med prenosnim in distribucijskim sistemom;
W_pro	oddana količina električne energije proizvajalcev na distribucijskem sistemu;
W_{izm_dis}	količine medsebojne izmenjave električne energije med distribucijskimi podjetji znotraj distribucijskega operaterja;
W_ko	količina izmerjene električne energije pri končnih odjemalcih na distribucijskem sistemu in uporabnikih sistema, ki shranjujejo energijo in jo ponovno oddajajo v sistem.

(2)

Načrtovane količine izgub v posameznem letu regulativnega obdobja in na območju posameznega distribucijskega podjetja se določi na podlagi priznanega odstotka količinskih izgub &fbco;binary entityId="cd250c9f-0a45-4960-99e7-52bb7d2b3dac" type="jpg"&fbcc; in ob upoštevanju načrtovane letne porabe električne energije pri končnih odjemalcih in uporabnikih sistema, ki shranjujejo energijo in jo ponovno oddajajo v sistem W_{ko_dis_t}. Za določitev priznanega odstotka količinskih izgub se upoštevajo realizirane količine na prevzemno-predajnih mestih pri končnih odjemalcih in uporabnikih sistema, ki shranjujejo energijo in jo ponovno oddajajo v sistem na sistemu distribucijskega operaterja v obdobju, ki zajema leta i (t-4, t-3 in t-2 pred začetkom regulativnega obdobja), pri čemer predstavlja t prvo leto regulativnega obdobja.

&fbco;binary entityId="164b3f91-1672-4a6c-b567-6e245327b263" type="jpg"&fbcc;

kjer oznake pomenijo:

&fbco;binary entityId="5697b41c-d74b-4825-8a19-0d57b988e15c" type="jpg"&fbcc;

(3)

Količine letnih izgub na prenosnem sistemu se ugotavljajo na podlagi razlik med količinami električne energije na prevzemno-predajnih mestih med proizvajalci in prenosnim sistemom ter količinami električne energije na meji med prenosnim in distribucijskim sistemom oziroma omrežji končnih odjemalcev oziroma uporabnikov sistema, ki shranjujejo energijo in jo ponovno oddajajo v sistem, priključenih na prenosni sistem v posameznih letih in na povezovalnih vodih do sosednjih čezmejnih prenosnih sistemov, na naslednji način:

W_{izg_pren}= W_pro ± W_tranz– W_{izm_dis} – W_{ko_pren}[kWh],

kjer oznake pomenijo:

W_{izg_pren}	količine izgub električne energije na prenosnem sistemu;
W_pro	oddana količina električne energije proizvajalcev na prenosnem sistemu;
W_{izm_dis}	količine medsebojne izmenjave električne energije med distribucijskimi podjetji znotraj distribucijskega operaterja;
W_{ko_pren}	količina izmerjene električne energije pri končnih odjemalcih in uporabnikih sistema, ki shranjujejo energijo in jo ponovno oddajajo v sistem, na prenosnem sistemu;
W_tranz	količine izgub električne energije na povezovalnih vodih do sosednjih čezmejnih prenosnih sistemov.

(4)

Načrtovane količine izgub v posameznem letu regulativnega obdobja za prenosni sistem se določijo na podlagi priznanega odstotka količinskih izgub &fbco;binary entityId="6132efc5-456e-4086-a282-c10d1326279f" type="jpg"&fbcc; in ob upoštevanju načrtovane letne porabe električne energije pri vseh končnih odjemalcih in uporabnikih sistema, ki shranjujejo energijo in jo ponovno oddajajo v sistem W_{ko_t} ter zajemajo količine izgub na povezovalnih vodih do sosednjih čezmejnih prenosnih sistemov. Za določitev priznanega odstotka količinskih izgub se upoštevajo realizirane količine na prevzemno-predajnih mestih pri končnih odjemalcih in uporabnikih sistema, ki shranjujejo energijo in jo ponovno oddajajo v sistem na prenosnem in distribucijskem sistemu v obdobju, ki zajema leta i (t-4, t-3 in t-2 pred začetkom regulativnega obdobja), pri čemer predstavlja t prvo leto regulativnega obdobja.

&fbco;binary entityId="f1779670-824f-4d6a-b2b9-81cb5879cfb1" type="jpg"&fbcc;

kjer oznake pomenijo:

&fbco;binary entityId="f9ee7ce7-e9c4-4bf2-9bf5-aa1ee1fbf1b7" type="jpg"&fbcc;

30. člen

(obveznost posredovanja podatkov o načrtovani porabi električne energije)

(1)

Elektrooperater je dolžan izdelati količinski načrt letne porabe električne energije končnih odjemalcev ter uporabnikov sistema, ki shranjujejo energijo in jo ponovno oddajajo v sistem, za celotno načrtovano regulativno obdobje po posameznih letih ter ga posredovati agenciji na njeno zahtevo. Distribucijski operater pripravi načrtovani količinski obseg porabe električne energije še po distribucijskih podjetjih.

(2)

Načrtovani obseg porabe za potrebe ugotavljanja upravičenih stroškov dokončno pripravi in določi agencija po predhodni uskladitvi z napovedmi elektrooperaterjev in elektroenergetsko bilanco.

31. člen

(določitev načrtovane cene električne energije za izgube v omrežju)

Za posamezno leto regulativnega obdobja se načrtovana cena električne energije za izgube za že izvedene nakupe določi na podlagi že doseženih cen izvedenih letnih nakupov električne energije za izgube, za preostale količine električne energije za izgube se načrtovana cena določi na podlagi povprečja cen električne energije za produkta pasovne in vršne energije vseh dnevnih trgovanj za leto regulativnega obdobja do vključno 31. avgusta leta pred začetkom regulativnega obdobja, doseženih na madžarski energetski borzi. V načrtovani letni ceni je upoštevan 75-odstotni delež cene za pasovno energijo in 25-odstotni delež cene za vršno energijo, kar izhaja iz profila povprečnega dnevnega diagrama porabe električne energije v Republiki Sloveniji.

32. člen

(pravila za določitev priznanih stroškov električne energije za izgube v omrežju)

Priznani stroški električne energije za izgube v omrežju se za posamezno leto regulativnega obdobja izračunajo v skladu z 28. členom tega akta in pravili iz tega člena, ki so:

1.

priznane cene električne energije za izgube za elektrooperaterja se določijo na podlagi realiziranih tržnih cen dolgoročnih in kratkoročnih nakupov električne energije za posamezno leto regulativnega obdobja, ki jih elektrooperater izvede na pregleden način na trgu z električno energijo, ter cen odstopanj, ki jih izračuna in objavi operater trga z električno energijo. Agencija presoja, ali so nakupne cene, ki jih je dosegel elektrooperater na tržen način, najugodnejše;

2.

priznane količine električne energije za izgube za distribucijskega operaterja, so določene na podlagi realiziranih količin električne energije, zaračunane končnim odjemalcem in drugim zavezancem za plačilo omrežnine ter priznanega odstotka količinskih izgub električne energije v omrežju, ki je določen v odločbi o regulativnem okviru v skladu z 29. členom tega akta, in

3.

priznane količine električne energije za izgube za sistemskega operaterja so enake realiziranim količinam električne energije za izgube na prenosnem sistemu, evidentiranih v uradni evidenci informacijskega sistema ministrstva, pristojnega za energijo, v katere so vključene količine električne energije za izgube, ki se sistemskemu operaterju priznajo v mehanizmu ITC.

3.2.4. Stroški sistemskih storitev

33. člen

(določitev stroškov sistemskih storitev za sistemskega operaterja)

(1)

Stroški sistemskih storitev za sistemskega operaterja (SS) se izračunajo kot vsota stroškov posameznih sistemskih storitev. Frekvenčne sistemske storitve so zagotavljanje rezerve za vzdrževanje frekvence (RVF), avtomatske rezerve za povrnitev frekvence (aRPF) in ročne rezerve za povrnitev frekvence (rRPF), nefrekvenčne pa regulacija napetosti in jalove moči ter zagotavljanje zagona brez zunanjega napajanja.

(2)

Stroški posamezne sistemske storitve se glede na način obračuna posamezne sistemske storitve (količina, pavšal) izračunajo na naslednji način:

1.

Za frekvenčne sistemske storitve:

S_SSn_t = KOL_SSn_t • CenaSSn_t [EUR],

2.

Za nefrekvenčne sistemske storitve:

S_SSn_t = CenaSSn_t ∙ m_Δ_t [EUR],

kjer oznake pomenijo:

S_SSn_t	stroški sistemske storitve n;
KOL_SSn_t	količine sistemske storitve n;
CenaSSn_t	cena sistemske storitve n;
n	vrsta sistemske storitve;
m_Δ_t	število enakih obdobij leta t regulativnega obdobja, na katere se nanaša pavšalna cena;
t	leto regulativnega obdobja.

(3)

Skupni stroški sistemskih storitev se izračunajo kot seštevek vseh:

&fbco;binary entityId="1a4f099e-6971-4732-8594-02b1f868ff83" type="jpg"&fbcc;

34. člen

(zakup sistemskih storitev)

(1)

Za zagotavljanje dejanskega potrebnega obsega sistemskih storitev iz naslednjega odstavka, učinkovite in pregledne porabe sredstev ter enakopravnosti med ponudniki mora sistemski operater izvesti postopek zbiranja ponudb po enotnih kriterijih ločeno za posamezne sistemske storitve. Za frekvenčne sistemske storitve izvede te postopke v skladu z določili veljavne zakonodaje EU.

(2)

Ponudnike frekvenčnih sistemskih storitev sistemski operater izbere na podlagi določb veljavne verzije Pravil in pogojev za ponudnike storitev izravnave na izravnalnem trgu ELES, objavljene na spletni strani sistemskega operaterja. Ta izbor poteka na tržnih osnovah, pri njem pa lahko sodelujejo le ponudniki, ki jim je sistemski operater izdal potrdilo o tehnični sposobnosti izvajanja posamezne frekvenčne sistemske storitve.

(3)

Ponudnike nefrekvenčnih sistemskih storitev sistemski operater izbere na podlagi kriterijev, temelječih na določilih sistemskih obratovalnih navodil za prenosni sistem in veljavne zakonodaje EU, ki jih v povabilu za zbiranje ponudb določi sistemski operater.

35. člen

(ocena in poročilo o zagotavljanju sistemskih storitev)

(1)

Sistemski operater najkasneje do 31. marca izdela oceno potrebnega obsega posameznih sistemskih storitev za naslednjih pet let, ki mora vsebovati količinski obseg s tehničnimi značilnostmi in utemeljitev obsega posameznih sistemskih storitev za posamezno leto, ki se deli na:

-

posamezne vrste sistemskih storitev, potrebne skladno z veljavnimi predpisi;

-

že zakupljene posamezne vrste sistemskih storitev, ki vključujejo tudi pogodbe o deljenju rezerv in medsebojni pomoči s sosednjimi sistemskimi operaterji;

-

dodatno potrebne posamezne vrste sistemskih storitev.

(2)

Najkasneje do 1. marca sistemski operater izdela poročilo o zagotavljanju sistemskih storitev v preteklem letu, ki mora vsebovati:

-

količinski obseg s tehničnimi značilnostmi in utemeljitev obsega posameznih sistemskih storitev za preteklo leto, strukturirano v skladu s prejšnjim odstavkom;

-

odmike od načrtovanega obsega posameznih sistemskih storitev, ki jih je sistemski operater načrtoval v poročilu iz prejšnjega odstavka, in utemeljitev razlogov za nastale odmike;

-

navedbe o izvedenih postopkih zakupa posameznih sistemskih storitev (način zbiranja ponudb in sklenjene pogodbe).

36. člen

(določitev načrtovanih stroškov sistemskih storitev)

Pri določitvi načrtovanih stroškov posameznih sistemskih storitev v posameznem letu regulativnega obdobja agencija izhaja iz zadnjih razpoložljivih podatkov o doseženih tržnih cenah posamezne sistemske storitve do vključno 31. avgusta leta pred začetkom regulativnega obdobja ter količin, opredeljenih v prvem odstavku 35. člena tega akta. Za določitev načrtovanih stroškov posameznih sistemskih storitev za posamezno leto regulativnega obdobja se upošteva faktor načrtovane inflacije iz 14. člena tega akta.

37. člen

(pravila za določitev priznanih stroškov sistemskih storitev)

Priznani stroški sistemskih storitev se za posamezno leto regulativnega obdobja izračunajo na podlagi količinskega obsega posameznih realiziranih sistemskih storitev in doseženih cen ob upoštevanju določb 3.2.4. odseka II. poglavja tega akta.

3.2.5. Strošek storitev prožnosti distribucijskega operaterja

38. člen

(določitev stroškov storitev prožnosti za distribucijskega operaterja)