na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSM sodba I Cp 903/2013 - presoja sklepčnosti tožbe - pasivna legitimacija - funkcionalna vzročnost - alternativna vzročnost - razpravno načelo - predhodno vprašanje - odško...
SODIŠČE
Višje sodišče v Mariboru
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
16.10.2013
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSM sodba I Cp 903/2013
INTERNA OZNAKA (*)
VSM0021945
SENAT, SODNIK
Branko Reisman (preds.), Hedvika Vratarič(poroč.), Cvetka Suhodolčan
INSTITUT VSRS
presoja sklepčnosti tožbe - pasivna legitimacija - funkcionalna vzročnost - alternativna vzročnost - razpravno načelo - predhodno vprašanje - odškodninska odgovornost pravne osebe - zakoniti zastopnik pravne osebe - razdružitev pravne osebe - pravno nasledstvo - predpostavke delovnega razmerja - odškodninska odgovornost delodajalca - solidarna odgovornost - subjektivna in objektivna odškodninska odgovornost - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - zastaranje odškodninske terjatve - obstoj kaznivega dejanja - spolna zloraba - zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja - premoženjskopravni zahtevek - nadaljevano kaznivo dejanje - navidezni realni stek - nepremoženjska škoda - višina odškodnine
PODROČJE VSRS
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
IZREK
I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v točki II., III. in IV. izreka potrdi.
II. Pritožba prvo in tretje tožene stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v točki I., II. in. III. izreka potrdi.
III. Pritožba drugo tožene stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v točki I. izreka potrdi.
IV. Tožeča in tožena stranka krijeta vsaka sama svoje stroške pritožbenega postopka.
II. Pritožba prvo in tretje tožene stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v točki I., II. in. III. izreka potrdi.
III. Pritožba drugo tožene stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v točki I. izreka potrdi.
IV. Tožeča in tožena stranka krijeta vsaka sama svoje stroške pritožbenega postopka.
JEDRO
Pri porazdelitvi odškodninske obveznosti gre torej za interna razmerja znotraj Katoliške cerkve, ki se tretjih ne tičejo in tako ne vplivajo na odškodninsko terjatev tožeče stranke, utemeljenost katere je, glede na razmerje med RS in Katoliško Cerkvijo, potrebno presojati po pravnem redu RS.
Župnija je samostojna pravna oseba na čelu katere je župnik, ki župnijo tudi zastopa v vseh pravnih poslih (Kan. 515 §3, 519 in 532 ZCP). Župnik je tako zakonit zastopnik župnije kot pravne osebe, kar utemeljuje odgovornost slednje za škodo, ki jo njen organ povzroči tretji osebi pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij.
Vse navedeno in upoštevajoč dejstvo, da sam citirani ZCP govori o službi župnika, sodišče druge stopnje utrjuje v prepričanju, da gre med župnikom in škofijo za sui generis delovno razmerje, primerljivo delovnemu razmerju v skladu s pozitivno delovnopravno zakonodajo v RS.
Pri ugotavljanju obstoja kaznivega dejanja kot predhodnega vprašanja sodišče v pravdnem postopku ni vezano na morebitno obtožnico v predhodnem kazenskem postopku, ki se je zaključil brez meritorne odločitve o storitvi kaznivega dejanja in kazenski odgovornosti storilca. Sklep o ustavitvi kazenskega postopka, K 79/2006 z dne 17. 1. 2007, posledično pravdnega sodišča ne veže, saj je bil izdan iz procesnih razlogov in ne vsebuje odločitve o (ne)obstoju kaznivega dejanja oziroma o kazenski odgovornosti storilca, zato odpade sklicevanje drugo tožene stranke na 390. člen ZOR, ki nalaga oškodovancu vložitev tožbe v roku treh mesecev od dneva pravnomočnosti odločbe kazenskega sodišča.
Župnija je samostojna pravna oseba na čelu katere je župnik, ki župnijo tudi zastopa v vseh pravnih poslih (Kan. 515 §3, 519 in 532 ZCP). Župnik je tako zakonit zastopnik župnije kot pravne osebe, kar utemeljuje odgovornost slednje za škodo, ki jo njen organ povzroči tretji osebi pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij.
Vse navedeno in upoštevajoč dejstvo, da sam citirani ZCP govori o službi župnika, sodišče druge stopnje utrjuje v prepričanju, da gre med župnikom in škofijo za sui generis delovno razmerje, primerljivo delovnemu razmerju v skladu s pozitivno delovnopravno zakonodajo v RS.
Pri ugotavljanju obstoja kaznivega dejanja kot predhodnega vprašanja sodišče v pravdnem postopku ni vezano na morebitno obtožnico v predhodnem kazenskem postopku, ki se je zaključil brez meritorne odločitve o storitvi kaznivega dejanja in kazenski odgovornosti storilca. Sklep o ustavitvi kazenskega postopka, K 79/2006 z dne 17. 1. 2007, posledično pravdnega sodišča ne veže, saj je bil izdan iz procesnih razlogov in ne vsebuje odločitve o (ne)obstoju kaznivega dejanja oziroma o kazenski odgovornosti storilca, zato odpade sklicevanje drugo tožene stranke na 390. člen ZOR, ki nalaga oškodovancu vložitev tožbe v roku treh mesecev od dneva pravnomočnosti odločbe kazenskega sodišča.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.