Zakon o lukah (ZL) | Tax-Fin-Lex

321. Zakon o lukah (ZL)

Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije

U K A Z
o razglasitvi zakona o lukah

Razglaša se zakon o lukah, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 23. marca 1977 in na seji Zbora občin dne 23. marca 1977.

Št. P 0100-170/77

Ljubljana, dne 23. marca 1977.

Predsednik Sergej Kraigher l.r.

Z A K O N
O LUKAH

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1)

Morska luka po tem zakonu je vodni in z vodo neposredno povezani kopni prostor z zgrajenimi in nezgrajenimi obalami, lukobrani, napravami, postroji in drugimi objekti, ki so namenjeni za pristajanje, zasidranje in varstvo ladij, vkrcavanje in izkrcavanje potnikov in blaga, vskladiščenje in druge manipulacije z blagom, proizvodnjo, oplemenitenje in dodelavo blaga in za druge gospodarske aktivnosti, ki so s temi dejavnostmi v medsebojni ekonomski, prometni ali tehnološki zvezi.

(2)

Določbe tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za pristanišča na rekah in jezerih.

2. člen

(1)

Luke so praviloma namenjene za javni promet (v nadaljnjem besedilu: luke javnega prometa).

(2)

Luke javnega prometa so luke, ki so odprte za domači promet in luke, ki so odprte za mednarodni promet.

3. člen

Posamezne luke ali deli luke (pomoli, pristani, vezi in podobno) so lahko določene za posebne namene (v nadaljnjem besedilu: namenske luke) in ne služijo javnemu prometu.

II. LUKE JAVNEGA PROMETA

4. člen

Luko javnega prometa upravlja luška organizacija združenega dela, lahko pa jo upravlja tudi komunalna organizacija združenega dela.

5. člen

Uporabo obale, pripadajočih zemljišč in morja za opravljanje luške dejavnosti dovoljuje občinska skupščina tako, da jih dodeli v upravljanje organizaciji združenega dela, ki opravlja javni luški promet (v nadaljnjem besedilu: luška organizacija združenega dela) ali komunalni organizaciji združenega dela.

V aktu o dodelitvi občinska skupščina določi:

-

območje luke na kopnem in na morju, ki se izroča v upravljanje organizaciji združenega dela;

-

zgrajene obale, lukobrane in druge objekte ter naprave, ki so na območju luke in ki so namenjene za delo v luki ter se izročajo organizaciji združenega dela v upravljanje kot njena osnovna sredstva;

-

del nezgrajene obale.

6. člen

(1)

Luška organizacija združenega dela je organizacija, katere osnovna gospodarska dejavnost je vkrcavanje blaga in potnikov, skladiščenje blaga in gradnja ter vzdrževanje luke.

(2)

Luška organizacija združenega dela lahko opravlja, če izpolnjuje za to predpisane pogoje, tudi druge dejavnosti, ki so v zvezi z deli v luki ali omogočajo popolnejše in gospodarneje izkoriščanje luke (sortiranje, dodelava, industrijska proizvodnja in oplemenitenje blaga, remorkaža, pilotaža, preskrbovanje ladij in podobno).

7. člen

(1)

Luko javnega prometa, ki je odprta za domači promet, določi glede na gospodarske in družbene potrebe skupščina občine, na območju katere je luka.

(2)

Občinska skupščina odloči v smislu prejšnjega odstavka potem, ko dobi mnenje luške kapitanije, da so izpolnjeni pogoji za varen promet v luki.

(3)

Občinska skupščina lahko predlaga za promet in zveze pristojnemu zveznemu organu, da luko javnega prometa odpre tudi za mednarodni promet.

8. člen

Luška organizacija združenega dela ali komunalna organizacija združenega dela, ki upravlja luko javnega prometa, je dolžna:

1.

skrbeti za gradnjo operativnih obal, lukobranov, drugih objektov in naprav in potrebnih globin v luki in za njihovo vzdrževanje v takem stanju, kot ga terjata javni luški promet in varnost plovbe;

2.

omogočiti vsakemu občanu in pravni osebi, da lahko pod enakimi pogoji uporablja operativne obale, lukobrane, prezimovališča (marine) in druge objekte v luki skladno z njihovim namenom in v mejah razpoložljivih zmogljivosti;

3.

izkoriščati operativne obale, lukobrane, prezimovališča in druge objekte v luki samo v njihov namen skladno s tehničnimi predpisi in pogoji.

9. člen

(1)

Z obalo, pripadajočimi zemljišči in morjem, ki jih je občinska skupščina z aktom o dodelitvi izročila v upravljanje organizaciji združenega dela, ta organizacija združenega dela ne more razpolagati.

(2)

Organizacija združenega dela iz prejšnjega odstavka sme na podlagi združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije z drugimi organizacijami združenega dela oddajati tem organizacijam v začasno uporabo sredstva iz prejšnjega odstavka ob pogojih, določenih v aktu o dodelitvi iz 5. člena tega zakona.

10. člen

Na posameznih objektih v luki javnega prometa, ki jih upravljajo druge organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ima luška organizacija združenega dela prednostno pravico uporabe.

11. člen

(1)

Tarife za luške storitve in luške pristojbine v javnem luškem prometu določa luška organizacija združenega dela, ki upravlja luko; komunalne organizacije jih določijo skladno s predpisi, ki veljajo za komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena.

(2)

Tarife za luške storitve in luške pristojbine morajo biti javno objavljene.

12. člen

(1)

Luške pristojbine so:

1.

pristojbina za uporabo luke;

2.

ladijska ležnina;

3.

pristojbina za privez.

(2)

Luške pristojbine so dohodek organizacije združenega dela, ki upravlja luko javnega prometa.

13. člen

(1)

Pristojbino za uporabo luke plača ladja ali čoln za vkrcavanje oziroma izkrcavanje potnikov in blaga. Pristojbina za uporabo luke se plačuje od v luki vkrcanega ali izkrcanega potnika oziroma v določenem znesku od vsake tone vkrcanega ali izkrcanega tovora.

(2)

Pristojbino za uporabo luke plača tudi organizacija združenega dela, druga pravna oseba ter občan, ki uporablja luko pri opravljanju gospodarske dejavnosti.

(3)

Pristojbine iz prejšnjega odstavka ne plačujejo člani Samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet SR Slovenije.

14. člen

(1)

Ladijsko ležnino plačuje ladja za uporabo obale ali luškega vodnega prostora v kakršenkoli drug namen, razen za vkrcavanje ali izkrcavanje potnikov in blaga.

(2)

Ladijsko ležnino plačuje ladja tudi za uporabo prezimovališča v luki.

(3)

Kadar ladja uporablja samo luški vodni prostor, plača zmanjšano ležnino.

15. člen

Pristojbino za privez plačujejo lastniki oziroma uporabniki ribiških ladij ter ribiških in drugih čolnov.

16. člen

Domače in tuje vojne ladje in ladje, na katerih so vodje držav ter ladje ali čolni, ki se uporabljajo za upravne namene, ne plačajo luških pristojbin.

17. člen

Luške pristojbine ne plačajo ladje, kadar pristanejo v luki zaradi reševanja brodolomcev, smrti ali bolezni oseb na ladji ter nudenja zdravniške pomoči osebam na ladji, vendar le za čas, ki je nujen za izvršitev potrebnih dejanj.