Sklep o pogojih za opravljanje investicijskih in drugih storitev za borznoposredniške družbe

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 42-1901/2019, stran 5160 DATUM OBJAVE: 27.6.2019

VELJAVNOST: od 12.7.2019 do 10.8.2021 / UPORABA: od 12.7.2019 do 18.3.2022

RS 42-1901/2019

Verzija 3 / 3

Čistopis se uporablja od 19.3.2022 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 13.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • NEAKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 19.3.2022
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
1901. Sklep o pogojih za opravljanje investicijskih in drugih storitev za borznoposredniške družbe
Na podlagi 1. točke 196. člena in 1. do 4. ter 6. točke prvega odstavka 261. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 77/18 in 17/19 – popr.), drugega odstavka 150. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 31/15, 81/15, 77/16 in 77/18) in drugega odstavka 163. člena Zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov (Uradni list RS, št. 32/15 in 77/18) in po pridobitvi mnenja Ministrstva za finance z dne 3. 6. 2019 Agencija za trg vrednostnih papirjev izdaja
S K L E P
o pogojih za opravljanje investicijskih in drugih storitev za borznoposredniške družbe

1. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(Vsebina in uporaba sklepa)

(1)

Ta sklep določa:

1.

podrobnejše značilnosti storitev in poslov iz 3. točke prvega odstavka 176. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 77/18 in 17/19 – popr.; v nadaljevanju: ZTFI-1),

2.

podrobnejša pravila o pripravljanju finančnih instrumentov za prodajo strankam in upravljanja teh instrumentov iz 233. in 253. člena ZTFI-1,

3.

podrobnejši način vodenja evidenc in hrambo dokumentacije iz 237. člena ZTFI-1,

4.

podrobnejša pravila o ravnanju s finančnimi instrumenti in denarnim dobroimetjem strank ter prenosu lastninske pravice v zavarovanje iz 239. do 241. člena ZTFI-1,

5.

podrobnejša pravila o prejemanju provizij, spodbud ali katerihkoli drugih denarnih ali nedenarnih koristi v zvezi z opravljanjem investicijskih storitev in poslov ter pomožnih investicijskih storitev za stranke od tretjih oseb iz 251. člena ZTFI-1,

6.

druga podrobnejša pravila o opravljanju investicijskih storitev za stranke.

(2)

Ta sklep se uporablja za:

1.

borznoposredniške družbe,

2.

banke skladno z določbami 60. člena ZTFI-1,

3.

družbe za upravljanje skladno z določbo 1. točke četrtega odstavka 59. člena ZTFI-1 in

4.

upravljavce AIS skladno z določbo 2. točke četrtega odstavka 59. člena ZTFI-1.

(3)

Ta sklep se skladno z določbami 61. člena ZTFI-1 uporablja tudi za borznoposredniške družbe in banke, kadar strankam prodajajo strukturirane vloge ali jim svetujejo v zvezi z njimi.

(4)

Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.

2. člen

(Prenos predpisov Evropske unije)
S tem sklepom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Delegirana direktiva Komisije (EU) 2017/593 z dne 7. aprila 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zaščito finančnih instrumentov in sredstev, ki pripadajo strankam, obveznostmi glede upravljanja produktov in pravili, ki se uporabljajo za zagotavljanje ali prejemanje pristojbin, provizij ali kakršnih koli denarnih ali nedenarnih koristi (UL L št. 87 z dne 31. 3. 2017, str. 500).

3. člen

(Pojmi)

(1)

Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah 4. člena Uredbe (EU) 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1) in v določbah ZTFI-1, kot na primer:

1.

ožji družinski član v tretjem odstavku 5. člena ZTFI-1,

2.

finančni instrumenti v 7. členu ZTFI-1,

3.

investicijske storitve in posli v 11. členu ZTFI-1,

4.

neprofesionalna stranka v tretjem odstavku 12. člena ZTFI-1,

5.

trajni nosilec podatkov v 18. členu ZTFI-1,

6.

pomožne investicijske storitve v 19. členu ZTFI-1,

7.

nadzorni organ v 48. členu ZTFI-1,

8.

nasprotje interesov v prvem odstavku 233. člena ZTFI-1.

(2)

Za namene tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

»investicijska raziskava« je raziskava, kot je opredeljena v prvem odstavku 36. člena Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/565 z dne 25. aprila 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z organizacijskimi zahtevami in pogoji poslovanja investicijskih podjetij ter opredeljenimi izrazi za namene navedene direktive (UL L št. 87 z dne 31. 3. 2017, str. 1),

2.

»povezana oseba« v zvezi z borznoposredniško družbo pomeni:

(a)

oseba, ki ima položaj člana njenega organa vodenja ali nadzora,

(b)

oseba, ki v borznoposredniški družbi za račun strank opravlja posle v zvezi z investicijskimi storitvami in posli ter hrambo in vodenjem finančnih instrumentov,

(c)

ožji družinski član osebe iz (a) ali (b) podtočke te točke,

(d)

družba, ki je podrejena osebi iz (a), (b) ali (c) podtočke te točke,

(e)

delničarji borznoposredniške družbe, ki imajo posredno ali neposredno najmanj petodstotni delež v kapitalu borznoposredniške družbe ali glasovalnih pravicah,

(f)

pravne osebe, ki so podrejene družbe borznoposredniške družbe,

(g)

člani organov vodenja in nadzora pravnih oseb iz (e) in (f) podtočke te točke in njihovih ožjih družinskih članov,

3.

»posli financiranja z vrednostnimi papirji« pomeni posle, kot so opredeljeni v enajstem odstavku 3. člena Uredbe (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 337 z dne 23. 12. 2015, str. 1),

4.

»kvalificirani sklad denarnega trga« pomeni kolektivni naložbeni podjem z dovoljenjem na podlagi Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (UL L št. 302 z dne 17. 11. 2009, str. 32), ali ki je predmet nadzora in, če je primerno, ima dovoljenje organa na podlagi nacionalne zakonodaje države članice, ki izda dovoljenje ter izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

njegov glavni investicijski cilj mora biti ohranjati nominalno neto vrednost sredstev podjetja (neto zaslužka) ali vrednost začetnega kapitala vlagatelja plus zaslužek,

(b)

z namenom, da doseže navedeni primarni investicijski cilj, mora vlagati izključno v instrumente denarnega trga visoke kakovosti, z zapadlostjo ali preostalo zapadlostjo največ 397 dni, ali z rednim prilagajanjem donosa, skladnim s tako zapadlostjo, ter s povprečno tehtano zapadlostjo 60 dni. Ta cilj lahko doseže tudi s pomožnim vlaganjem v depozite pri kreditnih institucijah,

(c)

zagotoviti mora likvidnost s poravnavo istega ali naslednjega dne.
Za namene točke (b) se za instrument denarnega trga šteje, da je visoke kakovosti, če družba, ki ga upravlja izvaja lastno dokumentirano ocenjevanje kreditne kakovosti instrumentov denarnega trga, ki omogoča ugotovitev, da je instrument denarnega trga visoke kakovosti. Če je ena ali več bonitetnih agencij, ki so registrirane in nadzorovane s strani ESMA, zagotovila bonitetno oceno instrumenta, je treba pri notranjem ocenjevanju, ki ga izvede družba za upravljanje/investicijsko podjetje, med drugim upoštevati tudi te bonitetne ocene,

5.

»distributer« pomeni osebo, ki za borznoposredniško družbo opravlja prodajo finančnih instrumentov.

2. STORITVE IN POSLI IZ 3. TOČKE PRVEGA ODSTAVKA 176. ČLENA ZTFI-1

4. člen

(Opravljanje storitev iz 3. točke prvega odstavka 176. člena ZTFI-1)

(1)

Borznoposredniška družba mora za opravljanje storitev iz 3. točke prvega odstavka 176. člena ZTFI-1 organizirati posebno organizacijsko enoto, ki je funkcionalno in prostorsko ločena od enot, ki opravljajo investicijske storitve in posle.

(2)

Borznoposredniška družba mora za opravljanje storitev iz 3. točke prvega odstavka 176. člena ZTFI-1 zagotoviti ustrezne kadrovske in tehnične pogoje z upoštevanjem načela proporcionalnosti.

(3)

Borznoposredniška družba mora zagotoviti izvajanje posamezne storitve iz 3. točke prvega odstavka 176. člena ZTFI-1 v skladu s pravili stroke ter izdelati natančno analizo tveganj v skladu s 17. členom Sklepa o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 42/19) za vsako posamezno storitev, ki jo dejansko opravlja.

5. člen

(Pogoji za opravljanje storitev iz 3. točke prvega odstavka 176. člena ZTFI-1)
Borznoposredniška družba mora za posamezne storitve iz 3. točke prvega odstavka 176. člena ZTFI-1 sprejeti posebne pogoje za opravljanje teh storitev, vključno s tarifo za opravljanje teh storitev in poslov, poleg tega pa mora za vsako posamezno storitev zagotoviti zadosten kapital zaradi tveganj, ki jih posamezne storitve lahko prinašajo.

3. FINANČNI INSTRUMENTI ZA PRODAJO STRANKAM

6. člen

(Obveznosti glede upravljanja produktov)

(1)

Borznoposredniške družbe pri pripravi finančnih instrumentov za prodajo strankam, ki zajema izdelavo, razvoj, izdajo ali oblikovanje finančnih instrumentov, spoštujejo določbe tega člena. Borznoposredniške družbe pri tem primerno in sorazmerno izpolnjujejo ustrezne zahteve iz drugega do sedemnajstega odstavka tega člena, pri čemer upoštevajo naravo finančnega instrumenta, investicijsko storitev in ciljni trg za produkt.

(2)

Borznoposredniške družbe vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo postopke in ukrepe, s katerimi zagotavljajo, da je priprava finančnih instrumentov skladna z zahtevami glede ustreznega obvladovanja nasprotij interesov, vključno s prejemki. Borznoposredniške družbe, ki pripravljajo finančne instrumente zagotovijo, da oblikovanje finančnega instrumenta, vključno z njegovimi značilnostmi, ne škoduje končnim strankam ali ne povzroči težav z integriteto trga, tako da bi instrument družbi omogočil, da ublaži ali odsvoji svoja tveganja ali izpostavljenost osnovnim sredstvom, na katerih temelji produkt, če je borznoposredniške družba že imetnik teh osnovnih sredstev za lasten račun.

(3)

Borznoposredniške družbe pri pripravi vsakega finančnega instrumenta analizirajo morebitna nasprotja interesov. Borznoposredniške družbe ocenijo, ali finančni instrument ustvarja položaj, ki lahko končnim strankam škoduje, če prevzamejo:

1.

nasprotno izpostavljenost, kot jo je prej imela borznoposredniška družba, ali

2.

nasprotno izpostavljenost, kot jo želi imeti borznoposredniška družba po prodaji produkta.

(4)

Borznoposredniške družbe preverijo, ali bi finančni instrument lahko pomenil grožnjo za pravilno delovanje ali stabilnost finančnih trgov, preden se odločijo za prodajo produkta.

(5)

Borznoposredniške družbe zagotovijo, da ima zadevno osebje, ki sodeluje pri pripravi finančnih instrumentov, potrebno strokovno znanje za razumevanje značilnosti finančnih instrumentov, ki jih nameravajo pripraviti, in njihovih tveganj.

(6)

Borznoposredniške družbe zagotovijo, da ima upravljalni organ učinkovit nadzor nad procesom upravljanja produktov v družbi. Zagotovijo tudi, da poročila o skladnosti, namenjena upravljalnemu organu, sistematično vključujejo informacije o finančnih instrumentih, ki jih je pripravila družba, vključno z informacijami o distribucijski strategiji. Borznoposredniške družbe predložijo poročila Agenciji za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: Agencija), kadar ta to zahteva.

(7)

Borznoposredniške družbe zagotovijo, da funkcija spremljanja skladnosti poslovanja s predpisi (»compliance«) spremlja razvoj in redno pregleduje ureditve upravljanja produktov, da se odkrije vsako tveganje, da družba ne bo izpolnjevala obveznosti, določenih v tem členu.

(8)

Če Borznoposredniške družbe pri izdelavi, razvijanju, izdaji ali oblikovanju produkta sodelujejo tudi s subjekti, ki nimajo dovoljenja in niso nadzorovani v skladu z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 349; v nadaljevanju Direktiva 2014/65/EU), ali podjetij iz tretjih držav, navedejo svoje vzajemne odgovornosti v pisni obliki.

(9)

Borznoposredniške družbe morajo dovolj razčlenjeno določiti potencialni ciljni trg za vsak finančni instrument in navedejo vrste strank za katere je finančni instrument primeren glede na potrebe, značilnosti in cilje teh strank. Prav tako opredelijo skupine strank, za katere finančni instrument ni primeren. Če borznoposredniške družbe sodelujejo pri pripravi finančnega instrumenta, se lahko opredeli en ali več ciljnih trgov.

(10)

Borznoposredniške družbe, ki pripravljajo finančne instrumente, ki se distribuirajo prek drugih borznoposredniških družb, določijo potrebe in značilnosti strank za katere je produkt primeren na podlagi svojega teoretičnega znanja in preteklih izkušenj s finančnim instrumentom ali podobnimi finančnimi instrumenti, finančnimi trgi in potrebami, značilnostmi in cilji potencialnih končnih strank.

(11)

Borznoposredniške družbe opravijo analizo scenarijev za svoje finančne instrumente, v kateri ocenijo tveganja slabih rezultatov za stranke, ki jih predstavlja produkt, in okoliščine, v katerih lahko pride do teh rezultatov. Borznoposredniške družbe ocenijo finančni instrument v okviru negativnih pogojev, ki zajemajo, kaj bi se zgodilo, če na primer:

1.

pride do poslabšanja razmer na trgu;

2.

pripravljavec produktov ali tretja oseba, ki sodeluje pri pripravi ali delovanju finančnega instrumenta, izkusi finančne težave ali se realizira drugo tveganje nasprotne stranke;

3.

finančni instrument ne postane tržno donosen ali

4.

je povpraševanje po finančnem instrumentu veliko večje od pričakovanega, kar obremenjuje vire družbe ali trg osnovnega instrumenta.

(12)

Borznoposredniške družbe določijo, ali finančni instrument ustreza opredeljenim potrebam, značilnostim in ciljem ciljnega trga, vključno s preučitvijo naslednjih elementov:

1.

profil razmerja med tveganjem in donosom finančnega instrumenta je skladen s ciljnim trgom in

2.

oblikovanje finančnega instrumenta temelji na značilnostih, ki koristijo stranki in ne na poslovnem modelu, ki se zanaša na slabe rezultate za stranko, da bi bil dobičkonosen.

(13)

Borznoposredniške družbe upoštevajo strukturo stroškov, predlagano za finančni instrument, vključno s preučitvijo naslednjih elementov:

1.

stroški in nadomestila finančnega instrumenta so združljivi s potrebami, cilji in značilnostmi ciljnega trga;

2.

nadomestila ne ogrožajo pričakovanj glede donosa finančnega instrumenta, kot na primer, kjer so stroški ali nadomestila enaki ali višji kot vse davčne ugodnosti, povezane s finančnim instrumentom, ali pa te ugodnosti skoraj izničijo; in

3.

struktura stroškov finančnega instrumenta je ustrezno pregledna za ciljni trg, na primer, tako da ne prikriva nadomestil ali da ni preveč zapletena, da bi bila razumljiva.

(14)

Borznoposredniške družbe zagotovijo, da informacije o finančnem instrumentu, zagotovljene distributerjem, vključujejo informacije o ustreznih distribucijskih kanalih za distribucijo finančnega instrumenta, postopku potrjevanja produkta in oceno ciljnega trga ter da so primerne kakovosti, da lahko distributerji pravilno razumejo in priporočajo ali prodajajo finančni instrument.

(15)

Borznoposredniške družbe redno pregledujejo finančne instrumente, ki jih pripravljajo, pri tem pa upoštevajo vsak dogodek, ki bi lahko bistveno vplival na potencialno tveganje za opredeljen ciljni trg. Borznoposredniške družbe preučijo, ali je finančni instrument še skladen s potrebami, značilnostmi in cilji ciljnega trga in če se distribuira na ciljnem trgu. Preučijo tudi, ali finančni instrument dosega stranke za katere ni primeren glede na njihove potrebe, značilnosti in cilje.

(16)

Borznoposredniške družbe pred kakršno koli nadaljnjo izdajo ali ponovno prodajo pregledajo finančni instrument, če so seznanjene s kakršnim koli dogodkom, ki bi lahko bistveno vplival na potencialno tveganje za vlagatelje, in v redno ocenjujejo, ali finančni instrumenti delujejo, kot je bilo predvideno. Borznoposredniške družbe določijo pogostost rednih pregledov svojih finančnih instrumentov na podlagi relevantnih dejavnikov, vključno z dejavniki, povezanimi s kompleksnostjo ali inovativno naravo uporabljenih investicijskih strategij. Družbe tudi opredelijo ključne dogodke, ki bi lahko vplivali na potencialno tveganje ali pričakovane donose finančnega instrumenta, kot sta:

1.

prekoračitev praga, ki bo vplivala na profil donosa finančnega instrumenta, ali

2.

kapitalska ustreznost nekaterih izdajateljev, katerih vrednostni papirji ali jamstva lahko vplivajo na uspešnost finančnega instrumenta.