TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Ob reševanju pritožbe okrožne državne tožilke se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavi ter zadeva vrne v ponovno sojenje prvostopnemu sodišču pred drugega sodnika posameznika.

Sodišče prve stopnje torej svoj zaključek, da dejanje obdolženca ni kaznivo dejanje, temelji tako na v dokaznem postopku izvedenih dokazih, kakor tudi na samem opisu kaznivega dejanja, ki da ne vsebuje konkretizacijo zakonskega znaka preslepitve. Taka obrazložitev je popolnoma nejasna, zaradi česar je po presoji pritožbenega sodišča podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Pri tem pritožbeno sodišče ne soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da dejanje obdolženca, kot je opisano v prvostopnem oprostilnem izreku, nima vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1. V opisu so namreč navedeni vsi abstraktni zakonski znaki tega kaznivega dejanja, ki so tudi konkretizirani z navedbo okoliščin, ki vsak od zakonskih znakov kaznivega dejanja vsebinsko opredelijo.