TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi proti izpodbijani I. točki izreka se delno ugodi in se izpodbijana sodba v tem delu delno spremeni tako, da se zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti od posameznih tam navedenih zneskov (v skupnem seštevku 5.354,74 EUR) za čas do 15. 10. 2008, zavrne.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu I. točke izreka ter v izpodbijani III. točki izreka potrdi.

III. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Sklepčnost tožbe se presoja izključno na podlagi tožbenih trditev in ni odvisna od naknadnih ugovorov nasprotne stranke. Ugovor tožene stranke, da preizkus izračuna stroškov po posameznih postavkah ni mogoč, bi zato lahko vplival le na utemeljenost tožbenega zahtevka kot posledico dokaznega postopka in ne na sklepčnost tožbe.

Določbo 197. člena OZ je mogoče uporabiti ne glede na to, ali je stranka vedela, da plačuje tuj dolg, ali ne. Zmota plačnika torej ni predpostavka za povračilo na tej zakonski podlagi.

V obravnavani zadevi materialno pravno podlago za ugoditev tožbenemu zahtevku predstavlja 197. člen OZ. Zato vprašanji izstavitve in prejema računov za odločitev nista pomembni, niti za vprašanje teka zakonskih zamudnih obresti. Kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je treba vrniti plodove in plačati zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka. Nepoštenost se ne domneva, ampak jo je potrebno izrecno zatrjevati in dokazovati.