Uredba o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 73-2606/1994, stran 4173 DATUM OBJAVE: 25.11.1994

RS 73-2606/1994

2606. Uredba o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav
Na podlagi prvega odstavka 27. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93) in 26. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93) izdaja Vlada Republike Slovenije
UREDBO o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav

1. člen

Ta uredba določa posebne zahteve v zvezi z emisijo snovi v zrak za kurilne naprave, in sicer:

-

mejne emisijske vrednosti,

-

določitev goriv, ki se smejo kuriti v kurilnih napravah,

-

ukrepe v zvezi z zmanjševanjem emisije v zrak,

-

prilagoditev obstoječih kurilnih naprav določbam te uredbe.
Za vprašanja o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja uredba o emisijah snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94).

2. člen

Pojmi imajo po tej uredbi naslednji pomen:

1.

Kurilna naprava je naprava, v kateri se z zgorevanjem goriv pridobiva toplota. Sestavljajo jo kurišče ali več kurišč, vezni elementi in odvodnik odpadnih plinov.

2.

Kurišče je del kurilne naprave, v kateri zgoreva gorivo.

3.

Kurilna naprava s kombinirano kurjavo je tista, v kateri se lahko izmenično kuri dve ali več vrst goriv.

4.

Kurilna naprava z mešano kurjavo je tista, v kateri se hkrati kuri dve ali več vrst goriv.

5.

Rekonstrukcija kurilne naprave je vsak poseg, ki bistveno spremeni glavne tehnične značilnosti ali zmogljivost naprave in ima za posledico spremembo količine in vrste emisij dimnih plinov. Rekonstrukcija kurilne naprave je tudi vgradnja nove čistilne naprave dimnih plinov. Rekonstrukcija kurilne naprave je tudi zamenjava goriva, kadar gre pri zamenjavi goriva za spremembo njegovega agregatnega stanja.

6.

Goriva so vse v kurišče dovedene gorljive snovi, vključno z njihovimi negorljivimi sestavinami.

7.

Naravni les je les, ki je samo mehansko obdelan.

8.

Biomasa so goriva, ki se pridobivajo iz rastlin ali delov rastlin kot so les, lubje, slama, stebla žitaric in drugo.

9.

Vhodna toplotna moč kurilne naprave se izračuna na podlagi spodnje kurilnosti goriva in količine goriva, ki lahko pri trajnem pogonu kurilne naprave zgori v časovni enoti. Za goriva se kurilnost opredeli za vsak primer posebej.

10.

Nazivna toplotna moč kurilne naprave je najvišja, v trajnem pogonu koristno oddana toplota v časovni enoti. Če ima kurilna naprava podano območje toplotne moči, je nazivna toplotna moč tista, ki je trenutno nastavljena in označena na kurilni napravi. Brez te posebne oznake velja za nazivno toplotno moč najvišja vrednost znotraj območja toplotne moči, ki je dosežena pri normalnem obratovanju kurilne naprave.

11.

Dimni plini so odpadni plini iz kurilne naprave, ki so onesnaženi s snovmi v trdnem, tekočem ali plinastem stanju.

12.

Čistilne naprave dimnega plina so naprave, namenjene za izločevanje snovi, ki onesnažujejo zrak.

13.

Dimno število je merilo za sajavost dimnih plinov. Potemnelost filtrirnega papirja ima lestvico 10 polj različne intenzitete črnosti, pri čemer se ugotavlja, kateri stopnji v lestvici je počrnelost najbližja. Dimno število merimo pri tekočih in plinastih gorivih.

14.

Črnina dimnih plinov po Ringelmanu je merilo za sajavost dimnih plinov pri zgorevanju goriv. Črnino dimnih plinov se primerja s primerjalno lestvico šestih polj različnih črnosti (Ringelmanova lestvica), ki se stopnjujejo od 0 do 5, pri čemer je vsako naslednje polje za 20 % bolj črno od prejšnjega. S to lestvico se vizualno presoja črnina dimnih plinov, izpuščenih skozi odvodnik kurilne naprave.

15.

Dimno katransko število je merilo za sajavost dimnih plinov pri zgorevanju trdnih goriv. Potemnelost filtrirnega papirja se primerja s primerjalno lestvico 80 barvnih polj, pri čemer se ugotavlja, kateri stopnji je potemnelost najbližja.

16.

Toplotna izguba z dimnimi plini je toplota, ki jo kurilne naprave oddajajo z dimnimi plini, določi pa se takole:
qdp = (tdp – tz) ∙│A2 ∕ 21 – O2   + B│   ali   qdp = (tdp – tz) ∙│A1 ∕ CO2   + B│
kjer je:
qdp      toplotna izguba z dimnimi plini v %,
tdp       temperatura dimnih plinov v °C,
tz         temperatura zraka v okolici v °C,
O2       izmerjena vsebnost kisika v suhih dimnih plinih v %,
CO2    izmerjena vsebnost ogljikovega dioksida v suhih dimnih plinih v %.
Konstanti A in B:

 

les

kurilno olje

zemeljski plin

mestni plin

koksni plin

tekoči plini, mešanica plina in zraka

A1

0.5

0.5

0.37

0.35

0.29

0.42

A2

0.65

0.68

0.66

0.63

0.60

0.63

B

0.008

0.007

0.009

0.011

0.011

0.008

17. Dovoljeni preostali čas obratovanja je v urah izražen čas obratovanja obstoječe kurilne naprave, ki ne izpolnjuje zahtev o emisiji snovi v zrak po tej uredbi, do njene prilagoditve ali dokončnega zaprtja. Čas obratovanja se izračunava kot razmerje med dejansko dovedeno toplotno energijo pokurjenega goriva, izračunano na podlagi kurilnosti, in vhodne toplotne moči kurišča.
18. Emisijski delež za žveplo es je razmerje med ugotovljeno količino žvepla v dimnem plinu in celotno količino, vsebovano v gorivu. Emisijski delež es je naveden v odstotkih.
19. Stopnja razžveplanja εs je razmerje med količino žvepla, ki je vsebovan v.produktih razžveplanja ter trdnih ostankih, in celotno količino, dovedeno z gorivom. Navedena je v odstotkih in se izračuna na način: εs = 100 – es.

3. člen

Določbe te uredbe veljajo za male, srednje in velike kurilne naprave.
Posamična kurilna naprava se določi kot mala, srednja ali velika glede na vrsto goriva, ki se uporablja za kurjenje, in glede na vhodno toplotno moč naprave, kot je določeno v tabeli 1.

Tabela 1

 

 

 

 

kurilne naprave

vrsta goriva

male

srednje

velike

na trdna goriva

običajna goriva:

premog, briketi premoga, koks, šota in njeni briketi, naravni les in lesni ostanki (brez umetnih dodatkov in brez lesnih zaščitnih sredstev)

 

druga trdna goriva*

< 1 MW

> = 1 MW in < 50 MW

 

 

 

 

 > = 100 kW in < 1 MW

> = 50 MW

 

 

 

 

  > = 1 MW

na tekoča goriva

kurilna olja EL

 

metanol, etanol, gorljive tekočine, ki ne povzročajo drugačne in višje emisije kot to velja za kurilno olje EL

težja kurilna olja,

druga tekoča goriva*

< 5 MW

 

< 100 kW

> = 5 MW in < 50 MW

 

> = 100 kW in < 1 MW

 

  

> = 1 MW in < 50 MW

> = 50 MW

 

> = 1 MW

  

 

> = 50 MW

> = 5 MW

na plinasta goriva

plinasta goriva

< 10 MW

> = 10 MW in < 100 MW

> = 100 MW

* druga trdna in druga tekoča goriva so določena v drugem odstavku 5. člena te uredbe.

4. člen

Določbe te uredbe ne veljajo za sežigalnice odpadkov, koksarniške peči, plinske turbine, dogorevalne oziroma kogeneracijske naprave in sušilnice ter druge kurilne naprave, v katerih material, ki se obdeluje, prihaja neposredno v stik z odpadnimi plini in za kurilne naprave, v katerih se sosežigajo odpadki.

5. člen

V kurilnih napravah je dovoljeno uporabljati naslednja goriva:

-

premog, briketi premoga in koks,

-

šota in njeni briketi,