TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Res je sicer, da iz judikatov Vrhovnega sodišča RS izhaja široka opredelitev pojma ″opravljanje gospodarske dejavnosti″, ko kaznivo poslovne goljufije lahko stori vsakdo, ki opravlja gospodarsko dejavnost in pri tem ni pomemben status osebe, pač pa dejstvo, da opravlja gospodarsko dejavnost. Pojem gospodarska dejavnost tako ni vezan na pooblastila storilca, pač pa na gospodarsko dejavnost subjekta (organizacije), a pri ugotavljanju opravljanja gospodarske dejavnosti je vendarle ključno, ali ima gospodarsko naravo tista posamična dejavnost subjekta, pri kateri je prišlo do izvršitvenega ravnanja storilca (tako sodba Vrhovnega sodišča RS z dne 9. 10. 2015, opr. št. I Ips 7576/2015). Če torej do izvršitvenega ravnanja pride v okviru negospodarske dejavnosti subjekta, zakonski znak ″opravljanja gospodarske dejavnosti″ ne bo izpolnjen. Po modificirani obtožnici se je obtožencu kot izvršitveno ravnanje očitala preslepitev oškodovanca pri sklenitvi posojilne pogodbe. Zato si je treba postaviti vprašanje, kakšen pomen je imela ta posojilna pogodba v poslovanju med obema subjektoma, torej obtožencem kot samostojnim podjetnikom in oškodovancem? Ali je šlo za ravnanje, ki je služilo namenu poslovanja med subjektoma? Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da ta pogoj ni bil izpolnjen.