TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi ter se delna zamudna sodba in sodba sodišča prve stopnje v I. tč. izreka spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi: "Ugotovi se neveljavnost vknjižbe pridobitve lastninske pravice v korist prvo tožene stranke A. A., Z. 35, X., EMŠO: .... in neveljavnost vknjižbe pridobitve lastninske pravice v korist drugo tožene stranke B. B., Ž. 55, Y., EMŠO: .... pri nepremičnini parc. št. 1673/1 (ID: ...), vl. št. ..., k. o. 0000 V. ter se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov, tako da se dovoli vknjižba izbrisa lastninske pravice v korist prvo tožene stranke A. A., Z. 35, X., EMŠO: .... in vknjižba izbrisa lastninske pravice v korist drugo tožene stranke B. B., Ž. 55, Y., EMŠO: .... pri nepremičnini parc. št. 1673/1 (ID: ...), vl. št. ..., k. o. 0000, V. ter se dovoli ponovna vknjižba lastninske pravice v korist tožeče stranke C. C., U. 10, T., EMŠO: ....."

II. Delna zamudna sodba in sodba se v II. točka izreka razveljavi in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Toženca sta enotna sospornika, ker četrti odstavek 243. člena ZZK-1 določa, da izbrisni upravičenec proti odsvojitelju in pridobitelju kot "nujnima sospornikoma" uveljavlja zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe, ker je tožnik s tožbo zajel oba toženca, ker učinki delne zamudne sodbe posegajo v pravni položaj toženca, ker je tožbeni zahtevek zoper toženko lahko utemeljen le ob predhodni predpostavki, da je utemeljen tožbeni zahtevek zoper toženca, ker je glede na ZZK-1 in naravo spornega razmerja spor mogoče rešiti le na enak način, ker presoja ničnosti pogodb ne predstavlja ločenega zahtevka, temveč je zgolj predhodno vprašanje v kontekstu izbrisnega zahtevka, glede katerega ni mogoče odločiti različno v razmerju do tožencev, ker je ugotovitev ničnosti pogodbe, neveljavnost vknjižbe pridobitve lastninske pravice v korist toženca in izbris te pravice, predpostavka za dopustnost presoje izbrisnega zahtevka zoper toženko.

Nepremičninsko stvarno pravo ne dopušča pogojnih ali z rokom omejenih vknjižb lastninske pravice, s tem, da je ničnost pravnega posla skrajna sankcija. Namen prepovedi pogojnega razpolaganja z lastninsko pravico iz drugega odstavka 37. člena SPZ je zaščititi pridobitelja, da lahko le-ta z lastninsko pravico razpolaga na absoluten način.

Zavezovalni pravni posel mora biti veljaven v trenutku, ko naj bi prenos lastninske pravice pridobil učinek. To je takrat, ko se vloži predlog za vpis v zemljiško knjigo. Zavezovalni pravni posel tudi ne sme biti od vsega začetka ničen ali neobstoječ in ni odločilno, da je bil pred razveljavitvijo opravljen vpis v zemljiško knjigo.

Na načelo zaupanja v zemljiško knjigo se lahko sklicuje le pridobitelj, ki je pošten (dobroveren), če pa je pravico dobil nepošteno (v slabi veri), ga to ne varuje. Standardu poštenega ravnanja je zadoščeno šele, če je pravnoposlovni pridobitelj skušal v razumni meri poizvedeti, zakaj stanje v naravi vzbuja dvom v resničnost zemljiškoknjižnih podatkov, da takšno aktivnost v zvezi z ugotavljanjem resničnega (dejanskega) lastninskega stanja pravna teorija in sodna praksa opredeljujeta kot kupčevo "raziskovalno dolžnost", da je od dejanskih okoliščin posameznega primera odvisno, kakšna je ta raziskovalna dolžnost je (in kaj mora kupec storiti, da jo izpolni).

Na načelo zaupanja v zemljiško knjigo se lahko sklicuje le pridobitelj, ki je pošten (dobroveren) - če je pravico dobil nepošteno (v slabi veri), ga to ne varuje - in če si nasproti stopita neskrbna in nepoštena stranka, je treba dati varstvo prvi, čeprav ni izkazala potrebne skrbnosti, pa bi jo sicer mogla in morala.