TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Iz upravnega spisa in zatrjevanj tožeče stranke ne izhaja, da bi se za sporno stavbno zemljišče izdelala evidenca za določitev funkcionalnega zemljišča obstoječega objekta, ki bi bila podlaga za novo evidenco in dopolnitev kartografskega dela Družbenega plana, kot je določeno v devetem odstavku točke 4.2 Družbenega plana. Glede na navedeno je pravilen zaključek tožene stranke, da je po namenski rabi kot stavbno zemljišče opredeljeno le zemljišče v površini 84 m2, preostali del pa predstavlja kmetijsko zemljišče, saj je to bilo določeno s pravnomočnim lokacijskim dovoljenjem, izdanim na podlagi sanacijskega PUP-a. Predvidena gradnja tako presega mejo zazidljivosti na obravnavani lokaciji.

Sodišče sledi ugotovitvi tožene stranke, da je glede na podatke predloženega PGD mogoče razbrati, da stari objekt, ki naj bi se rekonstruiral in dozidal, ni več jasno razviden kot obstoječi objekt in v enaki funkciji. Tudi po mnenju sodišča, bi moral imeti objekt, ki se rekonstruira in doziduje, po izvršenem posegu temeljne svojstvene značilnosti objekta pred posegom in bi moral še vedno ohraniti svoje najosnovnejše lastnosti, ki jih je imel pred predvidenim posegom oziroma obravnavano prizidavo in rekonstrukcijo. Kot je ugotovil upravni organ druge stopnje, pa v izrisu obravnavanega objekta, takšnega kot naj bi v končni posledici nastal zaradi načrtovanih gradbenih posegov, ni mogoče niti jasno opredeliti, kaj je od prvotnega objekta, ki se rekonstruira in doziduje, še ostalo, saj je v celoti vgrajen v načrtovanem objektu.