TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi, razveljavi se druga alineja I. točke in II. točka izreka ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se potrdi nerazveljavljeni del sodbe.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se potrdi za končno odločbo.

Zgolj izostanek formalne odreditve nadur sam po sebi ne privede do zavrnitve zahtevka iz naslova (nadur oziroma) razlike v plači. Bolj pomembno je, ali je bil delodajalec seznanjen z opravljanjem nadur. Tudi če se v tovrstnih sporih ugotovi, da ni zakonskih pogojev za priznanje nadur (144. člen ZDR-1), s tem niso rešena vsa vprašanja glede viška ur. Tako npr. toženka zatrjevane možnosti koriščenja prostih ur ni zanikala, prav tako ni zanikala inventurnega dela ob sobotah. Tudi je nasprotovala dokaznemu predlogu tožnice in ni predložila evidence o njeni prisotnosti na delu v spornem obdobju. Gre za pomembne okoliščine tega spora, ki jim sodišče prve stopnje zmotno ni pripisalo nobenega pomena. Na vse to pravilno opozarja pritožba in sodišču prve stopnje utemeljeno očita napačno zavrnitev zahtevka kar v celoti. Takšno odločitev je oprlo zlasti na razlogovanje o tožničinih presplošnih trditvah, namesto, da bi upoštevalo - še posebej zato, ker sam obseg vtoževanih ur ni sporen - da je na toženko prešlo breme dokazovanja njihove vsebine.