TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

ZMZ-1 ne določa, da mora biti prosilcu za mednarodno zaščito zagotovljeno prevajanje v njegov materni jezik, temveč v jezik, ki ga razume.

Tožena stranka je s tem, ko pooblaščencu tožnika ob sprejemu prošnje ni dovolila postaviti dodatnih vprašanj, prekršila 14. člen Pravilnika o postopku s tujcem, ki izrazi namen podati prošnjo za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji, ter postopku sprejema prošnje za mednarodno zaščito, vendar ta kršitev ni absolutna bistvena kršitev postopka, ki bi sama po sebi terjala odpravo izpodbijane odločbe. Toženi stranki je bilo v obravnavanem primeru mogoče očitati absolutno bistveno kršitev določb postopka, če razgovora takšne kvalitete, kot jo predpisuje Procesna direktiva II, s prosilcem ne bi opravila niti enkrat, ne pa tudi, če ga je v nasprotju z ZMZ-1 in Pravilnikom o postopku s tujcem, ki izrazi namen podati prošnjo za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji, ter postopku sprejema prošnje za mednarodno zaščito opravila samo enkrat in ne dvakrat.

Če prosilec zatrjuje okoliščine, glede katerih je bilo v postopku ugotovljeno, da ne obstajajo ali da niso mogoče oziroma okoliščine, ki v nobenem primeru ne morejo pomeniti preganjanja ali resne škode, potem ni podlage za pridobivanje in presojo informacij o izvorni državi.