Splošni akt o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja...

4279. Splošni akt o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti

Na podlagi četrtega odstavka 32. člena, tretjega in četrtega odstavka 34. člena, prvega odstavka 35. člena, drugega in dvanajstega odstavka 45. člena in 48. člena Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21) in po predhodnem soglasju ministra za izobraževanje, znanost in šport št. 007-247/2022/13 z dne 14. 12. 2022 je Upravni odbor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na 34. seji dne 22. 12. 2022 sprejel

S P L O Š N I A K T
o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina splošnega akta)

S tem splošnim aktom se za financiranje in sofinanciranje (v nadaljnjem besedilu: (so)financiranje) raziskovalnih projektov, raziskovalne infrastrukture in raziskovalne opreme, razvoja znanstvenih kadrov, mednarodnega sodelovanja, znanstvenih publikacij in znanstvenih monografij ter odprtosti in popularizacije znanosti, ki jih (so)financira ARIS, urejajo:

-

določitev kategorij kariernih stopenj raziskovalcev za izvedbo letnega javnega razpisa za raziskovalne projekte;

-

vrste postopkov in način (so)financiranja aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti;

-

podlage za zagotavljanje sredstev za razvoj znanstvenih kadrov;

-

opredelitev kriterijev za izbor predlogov posamezne aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, podrobnejši pogoji in kazalniki, postopek izbora, financiranja, spremljanja in nadziranja izvajanja aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti;

-

način vzpostavite in dela komisije za ugovore ter postopek ugovora zoper odločitve v postopku izbora predlogov oziroma v postopku izvajanja aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti oziroma zoper odločitve v postopku izvajanja aktivnosti.

2. člen

(namen splošnega akta)

Namen tega splošnega akta je zagotoviti transparentnost postopkov izbora in (so)financiranja aktivnosti iz prejšnjega člena po mednarodno uveljavljenih načelih za izvajanje teh postopkov s poudarkom, da evalvacijski postopki ARIS v največji možni meri temeljijo na zunanjih evalvatorjih oziroma recenzentih.

3. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem splošnem aktu, pomenijo:

1.

akt poslovanja je interni splošni akt ARIS, ki ga sprejme direktor ARIS in s katerim se urejajo vprašanja, pomembna za delo in poslovanje ARIS (v nadaljnjem besedilu: pravila ARIS);

2.

aktivnost bilateralnega sodelovanja je aktivnost znanstvenega sodelovanja dveh držav, ki se izvaja na podlagi mednarodnih sporazumov, programov, memorandumov in protokolov med Republiko Slovenijo in drugimi državami (v nadaljnjem besedilu: mednarodni akt) in se nanaša predvsem na mednarodne izmenjave raziskovalcev. Aktivnost bilateralnega sodelovanja je namenjena dopolnitvi in mednarodni širitvi raziskovalne dejavnosti izvajalcev, zato ne šteje za samostojni raziskovalni projekt;

3.

bilateralni raziskovalni projekt je projekt znanstvenega sodelovanja dveh držav, ki se izvaja na podlagi mednarodnega akta in poleg izmenjav raziskovalcev vključuje tudi raziskovalno delo;

4.

javni poziv (v nadaljnjem besedilu: poziv) je postopek izbora za dodelitev sredstev, ki ga ARIS izvede, če so mogoči prijavitelji na poziv znani;

5.

javni razpis (v nadaljnjem besedilu: razpis) je postopek izbora za dodelitev sredstev, ki ga ARIS izvede, če mogoči prijavitelji na razpis niso znani;

6.

kazalnik je element ocenjevanja znotraj posameznega kriterija, ki se uporablja pri ocenjevanju prijav za izbor predlogov aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Kazalniki, ki se uporabljajo pri posameznem postopku za dodelitev sredstev, so določeni s tem splošnim aktom. Za vsak kazalnik je določen nabor meril;

7.

kriterij je splošni element ocenjevanja, ki se uporablja pri ocenjevanju prijav za izbor predlogov aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Kriteriji, ki se uporabljajo pri posameznem postopku za dodelitev sredstev, so določeni s tem splošnim aktom. Za vsak kriterij je določen nabor kazalnikov;

8.

matična raziskovalna organizacija je tista raziskovalna organizacija (v nadaljnjem besedilu: RO), ki vloži prijavo projekta, je prva navedena na prijavnem obrazcu in pri kateri je zaposlen vodja projekta ob podpisu pogodbe o izvajanju in (so)financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti;

9.

mejna vrednost določa, kolikšno število točk pomeni najvišjo oceno. Uporablja se pri nekaterih kvantitativnih ocenah za pretvorbo vrednosti kvantitativnih ocen (na primer: število točk v informacijskem sistemu raziskovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: SICRIS), število citatov) v točke, ki se uporabljajo pri točkovanjih;

10.

merilo je element ocenjevanja znotraj posameznega kazalnika, ki se uporablja pri ocenjevanju prijav;

11.

metodologija je izvedbeni akt, ki ga sprejme Znanstveni svet ARIS (v nadaljnjem besedilu: ZSA), v katerem se za posamezne ocenjevalne postopke, ki jih ureja ta splošni akt, določijo merila, načini izračuna, metode ocenjevanja ter po potrebi podrobnejši postopek ocenjevanja;

12.

minimalna ocena je najmanjše število točk, ki mora biti doseženo, da se prijava lahko uvrsti v (so)financiranje. Minimalna ocena se lahko določi kot vstopni pogoj za posamezni kriterij ali skupno oceno;

13.

mobilnostni raziskovalni projekt je izvirno raziskovalno delo, katerega del se opravi med eno- do dvoletnim gostovanjem v eni od RO v tujini, gostovanje pa traja več kot polovico trajanja projekta;

14.

podoktorand je raziskovalec, pri katerem ni preteklo več kot tri leta po letu zagovora prvega doktorata znanosti;

15.

podoktorski raziskovalni projekt (v nadaljnjem besedilu: podoktorski projekt) je temeljni ali aplikativni projekt, ki ga izvaja en raziskovalec – podoktorand in katerega namen je, da raziskovalec po doktoratu pridobi dodatne raziskovalne izkušnje in znanje ter se mu omogoči dodatno usposabljanje;

16.

strateški projekti so temeljni ali aplikativni projekti, katerih namen je raziskovanje na najvišji kakovostni ravni po vzoru sheme raziskovalnih projektov Evropskega raziskovalnega sveta (v nadaljnjem besedilu: ERC): ERC projekta za začetek samostojne raziskovalne poti (Starting Grant), ERC projekta za utrditev samostojne raziskovalne poti (Consolidator Grant) in ERC projekta za uveljavljene raziskovalce (Advanced Grant) brez vnaprej določenih prioritet, ter se izvajajo na ravni tehnološke razvitosti (v nadaljnjem besedilu: TRL) 1-3;

17.

projekti gravitacije so temeljni ali aplikativni projekti sodelovanja več odličnih raziskovalcev, katerih namen je povečanje sodelovanja ter združevanje znanj in virov za reševanje ambicioznih raziskovalnih projektov po vzoru ERC projekta za sinergijo raziskav (Synergy Grant) oziroma nizozemske sheme Gravitacija (Gravitation), ter se izvajajo na TRL 1-3;

18.

projekti usmerjenega raziskovanja so temeljni ali aplikativni projekti, katerih namen je financiranje raziskav za razvoj znanstvene podlage za podporo prodornih tehnologij s ciljem uresničevanja inovativnih tehnoloških rešitev, gradnje novih vrhunskih smeri v znanosti in tehnologiji ter povečanje prelomnih inovacij z ustvarjanjem novih trgov po vzoru Evropskega sveta za inovacije Iskalec (EIC Pathfinder) v okviru programa Obzorje Evropa (Horizon Europe), ter se izvajajo na TRL 1-3;

19.

projekti nadgradnje usmerjenega raziskovanja so aplikativni projekti ali industrijske raziskave po vzoru Evropskega sveta za inovacije Prehod (EIC Transition), katerih namen je podpora zorenju in validaciji novih tehnologij od laboratorija do ustreznih aplikacijskih okolij, ter se izvajajo na TRL 3-6;

20.

prijavitelji so fizične ali pravne osebe, ki vložijo prijavo za (so)financiranje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Če pri prijavi aktivnosti sodeluje več izvajalcev znanstvenoraziskovalne dejavnosti, je prijavitelj matična RO;

21.

raziskovalno področje je področje, ki ga prijavitelj v prijavi navede kot primarno raziskovalno področje po seznamu raziskovalnih področij. Seznam raziskovalnih področij je kot priloga sestavni del metodologije;

22.

skupina raziskovalcev je projektna skupina ali katera druga skupina raziskovalcev, ki jo prijavitelj prijavi na razpis ali poziv.

4. člen

(definicije kvantitativnega vrednotenja raziskovalnega dela)

(1)

SICRIS je informacijski sistem raziskovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji (SI je okrajšava za Republiko Slovenijo, CRIS je akronim za uveljavljen angleški izraz Current Research Information System), ki ga vodi IZUM. IZUM kot upravitelj SICRIS vodi, vzdržuje, nadgrajuje in obdeluje podatke o raziskovalni dejavnosti v Republiki Sloveniji, kar zajema podatke o raziskovalnih organizacijah in zasebnih raziskovalcih, raziskovalnih skupinah, raziskovalnih programih in projektih, raziskovalcih ter raziskovalni infrastrukturi in raziskovalni opremi. SICRIS se vodi elektronsko. Podatki iz SICRIS se uporabljajo izključno pri merjenju vstopnih pogojev za sodelovanje na razpisih in pozivih, razen v primerih, ki jih ta splošni akt posebej določa. SICRIS je podatkovno povezan s sistemom COBISS.SI.

(2)

COBISS.SI je knjižnični informacijski sistem in predstavlja organizacijski model povezovanja knjižnic v nacionalni knjižnični informacijski sistem z vzajemno katalogizacijo, vzajemno bibliografsko-kataložno bazo podatkov (COBIB) in lokalnimi bazami podatkov sodelujočih knjižnic, bazo podatkov o knjižnicah (COLIB), normativno bazo podatkov (CONOR) itd. COBISS.SI med drugim vsebuje tudi centraliziran in standardiziran sistem bibliografij slovenskih raziskovalcev.

(3)

Znanstvena uspešnost se v sistemu SICRIS izraža kvantitativno s točkovanjem znanstvenih del (znanstveni članki, znanstvene monografske publikacije in drugi dokumentirani dosežki, samostojni znanstveni sestavki, poglavja v monografskih publikacijah in znanstveni prispevki na konferencah, objavljenih v zbornikih recenziranih znanstvenih prispevkov). Nabor kvantitativnih bibliografskih meril znanstvene uspešnosti je določen v prilogi metodologije.

(4)

Strokovna uspešnost se v sistemu SICRIS izraža kvantitativno s točkovanjem strokovnih del (članki in drugi sestavni deli, monografije in druga zaključena dela, izvedena dela (dogodki) in sekundarno avtorstvo). Nabor kvantitativnih bibliografskih meril strokovne uspešnosti je določen v prilogi metodologije.

(5)

Upoštevane točke v sistemu SICRIS pomenijo vsoto izračunanih točk za znanstveno in strokovno uspešnost po tem splošnem aktu.

(6)

Število čistih citatov (CI) je število citatov brez avtocitatov. Za čisti citat (CI) velja citat, v katerem nobeden od avtorjev ne citira samega sebe. Čisti citati (CI) se ugotavljajo v vzajemni bibliografski bazi COBIB.SI in so povezani z zapisi v bazah Web of Science (v nadaljnjem besedilu: WoS) ali Scopus, pri čemer se upoštevajo identifikacijske številke avtorjev v normativni bazi osebnih imen CONOR.SI.

(7)

Tipologija dokumentov oziroma njen del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS.SI (tipologija COBISS) je dokument, na podlagi katerega se razvrščajo bibliografske enote raziskovalcev v sistemu COBISS.SI, in je objavljena na spletni stani IZUM.

5. člen

(pogoji za začetek postopka (so)financiranja)

ARIS lahko začne postopek za dodelitev sredstev, če:

-

so zagotovljena sredstva v potrebni višini in

-

so izpolnjeni drugi pogoji za prevzemanje obveznosti, ki jih določajo zakoni in podzakonski predpisi.

6. člen

(uradna oseba)

Direktor ARIS pooblasti javnega uslužbenca, ki je na ARIS pristojen za posamezne vsebine (v nadaljnjem besedilu: uradna oseba), za koordiniranje in organizacijo ocenjevalnega postopka in postopka izbora prijav ter drugih nalog za izvedbo (so)financiranja posamezne aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

7. člen

(vrsta postopkov izbora za (so)financiranje))

(1)

ARIS lahko aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti (so)financira na podlagi razpisa oziroma poziva, javnega povabila in neposredne pogodbe, kot je pri posamezni aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti opredeljeno v nadaljevanju tega splošnega akta.

(2)

Določbe tega splošnega akta, ki veljajo za razpis se, ob upoštevanju četrte oziroma pete točke 3. člena tega splošnega akta, lahko uporabijo tudi za izvedbo poziva.

8. člen

(pogoji)

(1)

Pogoji za dodelitev sredstev so določeni v tem splošnem aktu in pojasnjeni v razpisu, javnem povabilu oziroma na spletni strani ARIS v primeru (so)financiranja na podlagi neposredne pogodbe.

(2)

ARIS na podlagi tega splošnega akta (so)financira posamezno aktivnost znanstvenoraziskovalne dejavnosti pod pogojem, da isti stroški še niso bili (so)financirani iz drugih sredstev.

(3)

Če v tem splošnem aktu za posamezno vrsto prijave aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti ni drugače določeno, so prijavitelji lahko RO, ki so vpisane v evidenco izvajalcev znanstvenoraziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: Evidenca RO), in zasebni raziskovalci, vpisani v register zasebnih raziskovalcev pri ARIS, ter izpolnjujejo pogoje, določene v zakonu, ki ureja znanstvenoraziskovalno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: zakon), in splošnih aktih ARIS.

(4)

Če v tem splošnem aktu za posamezno vrsto prijave aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti ni drugače določeno, je vodja projekta lahko le fizična oseba, ki je kot raziskovalec vpisan v Evidenco RO in izpolnjuje pogoje, določene v zakonu, splošnih aktih ARIS in v kriterijih, ki urejajo ugotavljanje izpolnjevanja izkazovanja mednarodno primerljivih raziskovalnih rezultatov in obdobje zajema mednarodno primerljivih raziskovalnih rezultatov za vodjo raziskovalnega projekta (v nadaljnjem besedilu: kriteriji za vodjo). Z razpisom so lahko podrobnejše pojasnjeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati vodja projekta, ter način dokazovanja izpolnjevanja teh pogojev.

(5)

Raziskovalec, ki se v okviru prijavitelja prijavi na razpis kot vodja projekta ali vodja druge aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: vodja aktivnosti), na posameznem razpisu ali javnem povabilu lahko kandidira samo z enim predlogom za (so)financiranje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: prijava).

(6)

Če v razpisu, javnem povabilu oziroma na spletni strani ARIS v primeru (so)financiranja na podlagi neposredne pogodbe ni drugače določeno, se izpolnjevanje pogojev preverja na dan zaključka razpisa oziroma na zadnji dan roka za oddajo prijave.

9. člen

(pilotni razpisi in drugi instrumenti (so)financiranja)

(1)

Pilotni razpis je razpis, ki ga ARIS izvede z namenom razvoja novih instrumentov (so)financiranja aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti in ga ne opredeljujeta ta splošni akt in splošni akt, ki ureja ciljne raziskovalne programe. ARIS pilotni razpis izvede tako, da se upošteva postopek, določen v tem splošnem aktu (poglavja I., II. 1. in III.–VI.). V tem primeru se pri ocenjevanju prijav uporabljata vsaj dva kriterija za ocenjevanje prijav iz 37. člena tega splošnega akta, ostala potrebna vsebina za izvedbo razpisa pa se opredeli v razpisni dokumentaciji.

(2)

ARIS lahko (so)financiranje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti izvaja tudi preko drugih instrumentov (so)financiranja, ki jih določata Načrt za okrevanje in odpornost Republike Slovenije in Program evropske kohezijske politike. V tem primeru se razpis izvede tako, da se upošteva postopek, določen v tem splošnem aktu v poglavju II. 1., ostala potrebna vsebina za izvedbo razpisa pa se opredeli v razpisni dokumentaciji ob smiselni uporabi določb poglavij I. in III.–VI. tega splošnega akta ter ob upoštevanju predpisov, sprejetih za izvedbo Načrta za okrevanje in odpornost Republike Slovenije in Program evropske kohezijske politike.

II. POSTOPKI IZBORA PRIJAV ZA (SO)FINANCIRANJE

1. Razpis

1. 1. Priprava razpisa in oddaja prijave

10. člen

(predmet razpisa)

ARIS lahko na podlagi razpisa (so)financira:

1.

raziskovalne projekte;

2.

raziskovalno infrastrukturo in raziskovalno opremo;

3.

razvoj znanstvenih kadrov;

4.

mednarodno sodelovanje;

5.

znanstvene publikacije in znanstvene monografije;

6.

odprtost znanosti;

7.

popularizacijo znanosti.

11. člen

(izdelava predloga razpisa)

(1)

Pri izdelavi predloga razpisa se upoštevajo Znanstvenoraziskovalna in inovacijska strategija Slovenije oziroma njeni posamezni deli, morebitne usmeritve pristojnega ministrstva in razpoložljiva sredstva. Direktor ARIS lahko ustanovi komisijo za izdelavo predloga razpisa.

(2)

Predlog razpisa obravnava ZSA ter predlaga njegove dopolnitve oziroma spremembe.

12. člen

(najava razpisa)

ARIS najavi načrt vseh razpisov za tekoče leto na svojih spletnih straneh. Najava vsebuje predvideni datum objave (mesec in leto), naziv razpisa, rok za oddajo prijav, rok za seznanitev z rezultati, način za predložitev prijav (elektronsko, tiskano ali oboje) in kontaktne osebe.

13. člen

(objava razpisa)

(1)

Sklep za objavo razpisa sprejme direktor ARIS. Razpis se objavi na spletnih straneh ARIS.

(2)

Ob objavi razpisa ARIS na svojih spletnih straneh objavi rokovnik poteka izvajanja razpisa, ki sproti prikazuje tudi faze izvajanja razpisa.

14. člen

(vsebina objave razpisa)

(1)

Objava razpisa vsebuje zlasti:

1.

naziv in sedež ARIS;

2.

pravno podlago za izvedbo razpisa, v kateri se navede tudi metodologija;

3.

predmet razpisa;

4.

navedbo pogojev za kandidiranje na razpisu ter kriterijev za ocenjevanje;

5.

okvirno višino sredstev, ki so na voljo za predmet razpisa;

6.

določitev obdobja, v katerem se porabijo dodeljena sredstva;

7.

razpisno dokumentacijo z navedbo vrste dokazil o izpolnjevanju pogojev;

8.

zahtevano vsebino prijave ter način, obliko in rok za oddajo prijav;

9.

kraj, datum in čas odpiranja prijav;

10.

rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu razpisa;

11.

kraj in čas, v katerem zainteresirani lahko dvignejo razpisno dokumentacijo, ter spletni naslov, na katerem je dostopna razpisna dokumentacija.

(2)

ARIS lahko v razpisu poleg podatkov iz prejšnjega odstavka objavi tudi druge podatke, če so potrebni glede na vrsto predmeta razpisa.

15. člen

(razpisna dokumentacija)

(1)

ARIS v razpisni dokumentaciji navede vse pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se prijava uvrsti v izbor za (so)financiranje, in vse potrebne podatke in priloge oziroma dokazila, ki jih mora vsebovati prijava, da se šteje kot formalno popolna. Razpisna dokumentacija vsebuje metodologijo, podzakonske predpise ARIS, predpisan obrazec prijave, vzorec pogodbe o izvajanju in (so)financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti in po potrebi druge obrazce ter pravila ARIS.

(2)

ARIS na svojih spletnih straneh ponudi prijavitelju dostop do razpisne dokumentacije.

16. člen

(vsebina prijave)

(1)

Prijavitelj vloži vlogo za (so)financiranje posamezne aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti z oddajo prijave in zahtevane dokumentacije.

(2)

Prijava za (so)financiranje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti se vloži na prijavnem obrazcu, ki ga določi ARIS.

(3)

Morebitne druge obvezne priloge (listine ali druge medije) oziroma dokazila, ki jih mora vsebovati prijava, določi ARIS v posameznem razpisu. Dodatne dokumentacije, ki jo prijavitelj na lastno pobudo priloži prijavni dokumentaciji, ARIS v postopku ocenjevanja ne upošteva.

17. člen

(oblika prijave)

(1)

Oddaja prijave se izvede v elektronski obliki v okviru elektronskega prijavnega sistema ARIS (v nadaljnjem besedilu: portal ARIS), v katerem je zagotovljen enolični identifikator prijavitelja, ki ga določi ARIS. Pri razpisih, pri katerih portal ARIS ni vzpostavljen, je prijava tiskana. Če je prijava tiskana, se v razpisu lahko določi, da se na določen elektronski poštni naslov odda tudi elektronska oblika prijave.

(2)

Prijavo podpišejo oziroma potrdijo osebe, ki jih določa razpis.

(3)

Tiskana prijava se odda v zaprti ovojnici. Na ovojnici se napišejo besedilo »ne odpiraj – prijava«, navedba razpisa, na katerega se nanaša, ter naziv in naslov prijavitelja.

18. člen

(jezik prijave)

(1)

Prijavo prijavitelj izpolni v slovenskem jeziku. Pri posameznih razpisih se lahko določi, da prijavitelj del prijave poleg slovenskega jezika izpolni tudi v angleškem jeziku.

(2)

Pri razpisih, pri katerih pri izboru aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti sodelujejo tuji recenzenti, prijavitelj prijavo izpolni samo v angleškem jeziku. V tem primeru mora prijavitelj v prijavi navesti razširjen povzetek vsebine znanstvenoraziskovalnega predloga v slovenskem jeziku, ki ga mora za izbrane prijave objaviti na svoji spletni strani.

19. člen

(rok za oddajo prijave)

Prijava se šteje za pravočasno, če je oddana do roka, ki je določen v objavi razpisa.

1. 2. Vodenje postopka odpiranja prijav

20. člen

(odpiranje prijav)

(1)

Postopek odpiranja prijav razpisa vodi uradna oseba.

(2)

Odpiranje prejetih prijav se izvede v roku, ki je predviden v razpisu, pri čemer naj bo rok od izteka roka za oddajo prijav do odpiranja največ osem dni.

(3)

Odpiranje prejetih prijav je javno. Postopek odpiranja se izvede najpozneje v treh delovnih dneh od dneva, ki je predviden kot rok za oddajo prijav.

(4)

Uradna oseba odpira samo v roku oddane in pravilno označene ovojnice ter pri tem evidentira dokaze, da so bile prijave nepravočasne oziroma nepravilno označene. Pri elektronskih prijavah odpiranje pomeni evidentiranje seznama prispelih prijav v okviru elektronskega prijavnega sistema. Nepravočasne in nepravilno označene prijave, pri katerih iz ovojnice ni mogoče ugotoviti, na kateri razpis se oddajajo, uradna oseba s spremnim dopisom neodprte vrne prijavitelju, razen če iz ovojnice ni mogoče razbrati prijavitelja in se prijava odpre. Dokazila, da so bile prijave nepravočasne oziroma nepravilno označene, so sestavni del dokumentarnega gradiva. Pri elektronsko prispelih prijavah uradna oseba evidentira dokaze, da so bile prijave nepravočasne.

21. člen

(zapisnik odpiranja prijav)

(1)

O odpiranju prijav uradna oseba vodi zapisnik, ki vsebuje predvsem:

1.

naslov, prostor in čas odpiranja in formalnega pregleda prijav;

2.

predmet razpisa;

3.

imena navzočih pri odpiranju;

4.

imena oziroma nazive prijaviteljev, ki so vložili prijave;

5.

ugotovitve o pravočasnih oziroma prepoznih prijavah ter o pravilno oziroma nepravilno označenih ovojnicah;

6.

ugotovitve o formalni popolnosti prijav.

(2)

Uradna oseba zapisnik podpiše. Priloga k zapisniku je seznam predstavnikov prijaviteljev, ki so bili navzoči pri odpiranju.

22. člen

(nepopolna dokumentacija – dopolnitev prijav)

(1)

Uradna oseba v osmih delovnih dneh od konca odpiranja prijav pisno pozove tiste prijavitelje, katerih prijave niso bile formalno popolne, da jih v roku dopolnijo. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od osmih delovnih dni od prejema poziva. Prijave so formalno nepopolne, če gre za manjša odstopanja od zahtev razpisne dokumentacije, ki v skladu s postavljenimi merili za izbor prijave ne vplivajo na vsebino prijave, ocenjevanje in razvrstitev posamezne prijave.

(2)

Nepopolne prijave in formalno nepopolne prijave, ki jih prijavitelj v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolni, se zavržejo s sklepom, ki ga izda direktor ARIS ali oseba, ki jo direktor ARIS pooblasti.

23. člen

(administrativno preverjanje izpolnjevanja pogojev)

(1)

ARIS pri vsaki formalno popolni prijavi preveri upravičenost prijavitelja in izpolnjevanje razpisnih pogojev.

(2)

Prijava neupravičenega prijavitelja in prijava, pri kateri niso izpolnjeni vsi razpisni pogoji, se zavrne s sklepom, ki ga izda direktor ARIS ali oseba, ki jo direktor ARIS pooblasti.

24. člen

(obravnava prijav)

V postopku za izbor prijav se obravnavajo prijave upravičenih prijaviteljev, ki izpolnjujejo pogoje, določene z razpisom in razpisno dokumentacijo. Ob ugotovljenih vsebinskih nejasnostih ARIS pozove prijavitelje k dodatnim pojasnilom oziroma dopolnitvam.

25. člen

(interno gradivo)

Dokumentacija in podatki, ki jih vsebujejo prijave, se v času trajanja izbora za (so)financiranje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti uporabljajo kot interno gradivo, kar pomeni, da ga osebe, ki se z njim seznanijo za potrebe izvedbe postopka razpisa, ne smejo razširjati nepooblaščenim osebam.

1. 3. Akti odločanja v ocenjevalnem postopku

26. člen

(ocenjevalci in predlog prednostnega seznama)

(1)

Prijave ocenjujejo zunanji ekspertni paneli, komisije in druga delovna telesa ali recenzenti. Način njihovega oblikovanja in naloge so določeni v splošnem aktu ARIS, ki ureja strokovna telesa ARIS.

(2)

Recenzenti so imenovani v skladu s splošnim aktom ARIS, ki ureja strokovna telesa ARIS. Recenzente imenuje zunanji ekspertni panel iz zbirke podatkov o recenzentih iz tretje točke prvega odstavka 55. člena zakona (v nadaljnjem besedilu: zbirka podatkov o recenzentih) ali seznama iz elektronske aplikacije, ki omogoča izbiro recenzentov glede na vsebino prijave. Če med ocenjevalnim postopkom posamezen recenzent odkloni sodelovanje oziroma se ugotovi, da ni dovolj ustreznih recenzentov na posameznem raziskovalnem področju glede na vsebino prijav in bodisi v okviru zbirke podatkov o recenzentih bodisi v okviru seznama, ki ga ponudi elektronska aplikacija, ni mogoče imenovati novih recenzentov, lahko zunanji ekspertni panel imenuje dodatne recenzente za izvedbo ocenjevalnega postopka. Prijavitelj lahko v prijavi navede recenzente, za katere ne želi, da ocenjujejo njegovo prijavo, kar ARIS upošteva, če je to možno.

(3)

Naloga recenzentov je izdelava ocene za posamično prijavo, prispelo na razpis, in sodelovanje pri pripravi usklajene ocene v skladu s tem splošnim aktom, metodologijo in razpisom. Po potrditvi usklajene ocene posamične ocene recenzentov pridobijo status dokumenta »delovna verzija« in niso predmet obravnave v nadaljevanju postopka izbora, niti niso predmet ugovornih postopkov iz tega splošnega akta in sodnih postopkov.

(4)

Ocenjevalci za posamezne aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti in način ocenjevanja so določeni v VII. poglavju tega splošnega akta, v katerem so podrobneje urejene posamezne vrste prijav predlogov aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

(5)

Rezultat dela zunanjega ekspertnega panela, komisije ali drugega delovnega telesa v okviru ocenjevalnega postopka je predlog prednostnega seznama prijav glede na evalvacijski rezultat, vključno s predlogom višine dodeljenih finančnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: predlog prednostnega seznama prijav), če v tem splošnem aktu za posamezne prijave ni drugače določeno.

27. člen

(strokovni nadzor nad ocenjevanjem)

(1)

V primeru, ko prijave ocenjujejo tuji recenzenti, neodvisni strokovni nadzor nad konsistentnostjo ocenjevanja opravljajo znanstveni uredniki. Znanstveni uredniki v postopku evalvacije ne sodelujejo kot recenzenti. Znanstveni uredniki skrbijo za berljivost in razumljivost ter odpravo očitnih pomot oziroma neustreznih komentarjev pripravljenih recenzij tako, da na svoje ugotovitve opozorijo tuje recenzente, ne smejo pa posegati v ocene.

(2)

Znanstvene urednike na predlog zunanjega ekspertnega panela imenuje ZSA za posamezen razpis.

(3)

Znanstveni uredniki morajo za imenovanje izpolnjevati enake pogoje kot recenzenti.

(4)

Znanstveni uredniki po zaključku razpisa opravijo nadzor nad ocenjevanjem tudi s pregledom odzivov prijaviteljev na usklajena poročila recenzentov, o čemer pripravijo poročilo o ugotovitvah za ZSA.

(5)

Način dela znanstvenih urednikov se določi s pravili ARIS.

28. člen

(sklep o izboru)

(1)

Predlog prednostnega seznama prijav obravnava ZSA in na njegovi podlagi s sklepom sprejme predlog sklepa o izboru prijav za (so)financiranje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti s predlogom prednostnega seznama prijav (v nadaljnjem besedilu: predlog sklepa ZSA o izboru prijav), če ni s tem splošnim aktom drugače določeno.

(2)

ZSA lahko predlog prednostnega seznama prijav s svojim predlogom sklepa o izboru prijav dopolni v skladu z višino zagotovljenih sredstev za razpis, vendar ne v več kot 5 % prijav glede na vse izbrane prijave, pri čemer je vrstni red v predlogu prednostnega seznama prijav, ki ga sprejme ZSA, po izvedeni dopolnitvi tak, da si izbrane prijave sledijo po ocenah prijav. Vse dopolnitve se obrazložijo.

(3)

Glasovanje se zaradi možnega nasprotja interesov iz splošnega akta ARIS, ki ureja strokovna telesa ARIS, lahko izvede tako, da se prijave, o katerih se glasuje, razvrstijo v skupine glede na posamezno znanstveno vedo (v nadaljnjem besedilu: veda).

(4)

Na podlagi predloga sklepa ZSA o izboru prijav direktor ARIS sprejme sklep o izboru prijav, s katerim odloči, ali se prijava izbere ali ne izbere za (so)financiranje (v nadaljnjem besedilu: sklep direktorja o izboru prijave). Sklep direktorja o izboru prijave vsebuje podatke o prijavi in obsegu (so)financiranja, če je bila prijava izbrana za (so)financiranje, obrazložitev ter pouk o pravnem sredstvu. Direktor ARIS lahko za podpis sklepa pooblasti posameznega delavca ARIS v skladu s statutom ARIS.

(5)

ARIS sklep direktorja o izboru prijave posreduje prijaviteljem z osebno vročitvijo, v primerih razpisov, ki potekajo v okviru elektronskega prijavnega sistema, pa ga lahko vroči preko elektronskega prijavnega sistema.

29. člen

(objava rezultatov izbora prijav)

(1)

ARIS na svojih spletnih straneh objavi seznam izbranih in neizbranih prijav najpozneje v osmih dneh od dneva odposlanih sklepov direktorja o izboru prijav.

(2)

Na seznamu iz prejšnjega odstavka so rezultati predstavljeni po ocenjevalnih skupinah (po vedah ali področjih, po vrsti projekta in podobno) in po skupnem številu točk, če ni v tem splošnem aktu drugače določeno.

(3)

Izbrane prijave za (so)financiranje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti se na seznamu navedejo s prijavitelji aktivnosti in vodji aktivnosti.

(4)

Neizbrane prijave za (so)financiranje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti se na seznamu navedejo samo s številkami prijave, tako da ni mogoče ugotoviti identitete posamezne prijave.

30. člen

(objava dokončnih rezultatov izbora)

(1)

ARIS na svoji spletni strani objavi seznam dokončno izbranih in neizbranih prijav najpozneje v osmih dneh po odločitvi upravnega odbora o ugovorih iz 32. člena tega splošnega akta.

(2)

Na seznamu iz prejšnjega odstavka so rezultati predstavljeni po ocenjevalnih skupinah (po vedah ali področjih, po vrsti projekta in podobno) in po skupnem številu točk, navedena pa so tudi odobrena sredstva.

(3)

Dokončno izbrane prijave za (so)financiranje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti so na seznamu predstavljene s prijavitelji in vodji aktivnosti.

(4)

Dokončno neizbrane prijave za (so)financiranje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti so na seznamu predstavljene samo s številkami prijave, da ni mogoče ugotoviti identitete posamezne prijave.

1. 4. Pravna sredstva

31. člen

(ugovor pred evalvacijskim postopkom)

(1)

Zoper sklep o zavrženju prijave iz drugega odstavka 22. člena tega splošnega akta in zoper sklep o zavrnitvi prijave iz drugega odstavka 23. člena tega splošnega akta je dovoljen ugovor, in sicer v 15 dneh od vročitve. Prijavitelj mora v ugovoru natančno opredeliti razloge, zaradi katerih vlaga ugovor. Ugovor se lahko vloži samo zaradi kršitve postopka izbora ali očitne pomote.

(2)

Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji.

(3)

Predlog odločitve o ugovoru pripravi komisija, ki jo s pisnim sklepom imenuje direktor ARIS. Število članov komisije določi direktor ARIS. Sestavljajo jo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in najmanj polovica članov morajo biti zaposleni v ARIS.

(4)

Direktor ARIS predlog odločitve o ugovoru pošlje Upravnemu odboru ARIS (v nadaljnjem besedilu: upravni odbor) v sprejem.

(5)

Upravni odbor o ugovoru odloči v 60 dneh od prejema ugovora. Upravni odbor mora svojo odločitev obrazložiti.

(6)

Zoper odločitev upravnega odbora pritožba ni dopustna, dopusten pa je upravni spor.

32. člen

(ugovor po evalvacijskem postopku)

(1)

Prijavitelj ima v 15 dneh od prejema sklepa direktorja ARIS o izboru prijav pravico vložiti ugovor. V ugovoru se natančno opredelijo razlogi, zaradi katerih ga vlaga. Predmet ugovora je lahko samo kršitev postopka izbora ali očitna pomota. Predmet ugovora ne morejo biti pogoji, kriteriji in merila za ocenjevanje prijav. Ocena in pripadajoče pojasnilo recenzenta ne moreta biti predmet ugovora.

(2)

Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji.

(3)

Predlog odločitve o ugovoru pripravi komisija, ki jo s pisnim sklepom imenuje direktor ARIS. Število članov komisije določi direktor ARIS. Sestavljajo jo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in najmanj polovica članov so zaposleni v ARIS.

(4)

Direktor ARIS predlog odločitve o ugovoru pošlje upravnemu odboru v sprejem.

(5)

Upravni odbor o ugovoru odloči s sklepom v 60 dneh od prejema ugovora in svojo odločitev obrazloži.

(6)

Zoper odločitev upravnega odbora pritožba ni dopustna, dopusten pa je upravni spor.

33. člen

(ugovor v postopku izvajanja aktivnosti)

(1)

Zoper sklep direktorja oziroma od direktorja pooblaščene osebe, s katerim se urejajo pravice in obveznosti posameznikov oziroma pravnih oseb v postopku izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, lahko prijavitelj v 15 dneh od vročitve sklepa vloži ugovor. Predmet ugovora je lahko samo kršitev postopka izbora ali očitna pomota.

(2)

O ugovoru odloči komisija za ugovore, ki jo s pisnim sklepom imenuje upravni odbor. Komisijo za ugovore sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in najmanj polovica članov so zaposleni v ARIS.

(3)

Komisija za ugovore je imenovana za mandatno dobo, določeno v sklepu o imenovanju, vendar najdlje za čas mandata upravnega odbora.

(4)

Komisija za ugovore ugovor obravnava in o njem odloči na seji, ki jo skliče predsednik komisije. O seji se vodi zapisnik, ki ga podpišejo vsi navzoči na seji.

(5)

Komisija o ugovoru odloči s sklepom z večino glasov imenovanih članov v 60 dneh od prejema ugovora in svojo odločitev obrazloži.

(6)

Zoper odločitev komisije za ugovore pritožba ni dopustna, dopusten pa je upravni spor.

2. Javno povabilo

34. člen

(javno povabilo)

(1)

ARIS lahko na podlagi javnega povabila (so)financira znanstvenoraziskovalno dejavnost na področju popularizacije znanosti.

(2)

Na podlagi javnega povabila se lahko (so)financira posamezna aktivnost izvajanja dejavnosti popularizacije znanosti, ki jo izvaja le eden vnaprej znan prijavitelj in ki je posebnega pomena za razvoj znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki ga ni mogoče učinkovito in kakovostno doseči z drugimi vpeljanimi mehanizmi (so)financiranja.

(3)

ARIS aktivnosti, ki jih (so)financira na podlagi javnega povabila, na podlagi predloga ZSA opredeli v programu dela in finančnem načrtu.

(4)

ARIS prijavitelja s pisnim vabilom, ki ga objavi tudi na svoji spletni strani, povabi k oddaji prijave za (so)financiranje.

(5)

Prijavo obravnava ZSA tako, da presoja kakovost predloga in s sklepom sprejme predlog sklepa o (so)financiranju prijave s predlogom višine (so)financiranja v skladu z višino zagotovljenih sredstev javnega povabila. Na podlagi sklepa ZSA direktor ARIS sprejme sklep o (so)financiranju prijave.

(6)

Glede ostalih vprašanj postopka se, če niso v nasprotju s tem poglavjem, smiselno upoštevajo določbe tega splošnega akta, ki določajo postopek razpisa.

3. Sklenitev neposredne pogodbe

35. člen

(neposredna pogodba)

(1)

ARIS lahko na podlagi neposrednih pogodb (so)financira znanstvenoraziskovalno dejavnost na področju mednarodnega sodelovanja za:

-

večstranske transnacionalne raziskovalne projekte, ki se (so)financirajo prek mednarodnih organizacij ali konzorcijev v okviru programov EU, pri katerih je postopek razpisa za dodelitev sredstev izveden na evropski oziroma transnacionalni ravni, skladno s postopki, predvidenimi za izvajanje programov EU ali z avtonomno določenim pravom, in ki so bili izbrani v (so)financiranje na podlagi mednarodnih evalvacij in finančnih uskladitev v okviru programov in sodelovanj, h katerim je pristopila Republika Slovenija, ministrstvo, pristojno za znanost, druga ministrstva, ARIS ali druga pravna oseba javnega prava;

-

raziskovalne projekte, ki so bili na razpisih v okviru programov EU odlično ocenjeni, vendar tam niso bili izbrani v (so)financiranje;

-

raziskovalne projekte, ki so bili izbrani v (so)financiranje na razpisih v okviru programov EU in omogočajo dopolnjevanje z drugimi evropskimi ali državnimi sredstvi.

(2)

ARIS sklene neposredno pogodbo iz prejšnjega odstavka na podlagi sklepa direktorja ARIS o (so)financiranju prijave, ki ga sprejme na podlagi predloga sklepa ZSA.

(3)

Podrobnejša ureditev sklenitve neposredne pogodbe na področju mednarodnega sodelovanja je določena v tem splošnem aktu v poglavju, ki ureja posamezne vrste prijav, v podpoglavju mednarodno sodelovanje.

(4)

ARIS lahko sklepa neposredne pogodbe z izvajalci znanstvenoraziskovalne dejavnosti tudi za izvajanje ukrepov odprte znanosti v skladu z akcijskim načrtom, ki ga sprejme vlada.

III. OCENJEVANJE PRIJAV

36. člen

(elementi ocenjevanja)

(1)

Ocenjevanje prijav temelji na kvalitativni oceni. Kvantitativne ocene se pri ocenjevanju prijav lahko uporabljajo le izjemoma oziroma kot dopolnjevanje kvalitativne ocene.

(2)

Za ocenjevanje prijav se uporabljajo kriteriji, kazalniki in merila.

(3)

Za vsak kriterij se lahko uporablja večje število kazalnikov. Vrednotenje kazalnikov se opravi z enim ali več merili. Posamezni kazalnik ali merilo lahko predstavlja kvantitativna ocena ali ocena recenzentov. Recenzenti ob oceni podajo tudi kratko opisno oceno oziroma komentar po posameznih kriterijih ocenjevanja.

37. člen

(kriteriji in njihovo splošno vrednotenje)

(1)

Za ocenjevanje prijav se lahko uporabljajo naslednji kriteriji:

-

znanstvena odličnost,

-

družbeni in gospodarski vpliv in

-

kakovost in učinkovitost izvedbe.

(2)

Kateri od kriterijev iz prejšnjega odstavka se uporabi pri izboru posamezne aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, je določeno v tem splošnem aktu v poglavju, ki ureja posamezne vrste prijave.

(3)

Največje število točk, ki jih prijava lahko dobi za posamezni kriterij, je določeno v tem splošnem aktu.

(4)

Pri kriterijih, ki se vrednotijo z ocenami na lestvici od 0 do 5, imajo ocene naslednji pomen, če ta splošni akt ne določa drugače:

1.

0 (nezadostno): prijava kriteriju v celoti ne ustreza ali ocene ni mogoče podati zaradi pomanjkljivih informacij;

2.

1 (nezadostno): prijava kriteriju ne ustreza ali ima resne slabosti;

3.

2 (pomanjkljivo): prijava kriteriju ustreza, vendar ima pomembne slabosti;

4.

3 (dobro): prijava kriteriju ustreza, vendar ima precej pomanjkljivosti;

5.

4 (zelo dobro): prijava kriteriju zelo ustreza, vendar ima manjše pomanjkljivosti;

6.

5 (odlično): prijava kriteriju povsem ustreza, morebitne pomanjkljivosti so neznatne.

(5)

Natančnost ocene je glede na vrsto prijav aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti opredeljena v metodologiji.

38. člen

(kazalniki)

Kateri od kazalnikov se uporabi pri posameznem kriteriju iz prvega odstavka prejšnjega člena in največje število točk, ki jih prijava lahko dobi za posamezni kazalnik, so določeni v tem splošnem aktu v poglavju, ki ureja posamezne vrste prijav aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

39. člen

(merila)

Merila za izbor prijav aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti in največje število točk, ki jih prijava lahko dobi za posamezno merilo, je določeno v metodologiji.

40. člen

(kvantitativne ocene)

(1)

Kvantitativne ocene merijo naslednje kazalnike:

-

Kakovost objav (ocena A1, vključno z ločeno obravnavo nadpovprečne znanstvene uspešnosti v obliki A", A' in A1);

-

Odmevnost: število čistih citatov (CI);

-

Sredstva iz drugih virov (ocena A3).

(2)

Vrednotenje bibliografskih meril znanstvene in strokovne uspešnosti po kriterijih ARIS je izvedeno v sistemu SICRIS, v katerem so podatki o raziskovalcu ali skupini raziskovalcev izračunani in izpisani v skladu z določbami tega splošnega akta.

41. člen

(ocena A1)

(1)

Kvantitativna ocena A1 se določi na podlagi upoštevanega števila točk v sistemu SICRIS za objavljena raziskovalna dela za zadnje petletno obdobje in obdobje do datuma zaključka razpisa v tekočem letu ter točk A", A' in A1. Upoštevano število točk v sistemu SICRIS se določi na podlagi meril za kvantitativno vrednotenje znanstvene in strokovne uspešnosti in se za vse vede izračuna tako, da se prejetemu številu točk znanstvene uspešnosti prištejejo točke strokovne uspešnosti, a le v tolikšni višini, da njihov delež ne preseže 15 % skupnega upoštevanega števila točk. Za izračun točk 2.E (patent, nova sorta) se upošteva zadnje desetletno obdobje. Način izračuna ocene A1 je določen v metodologiji.

(2)

Bibliografska merila kvantitativnega vrednotenja znanstvene in strokovne uspešnosti so določena v prilogi metodologije.

(3)

Znanstvena in strokovna dela (bibliografske enote) so katalogizirana v sistemu COBISS.SI. Verifikacijo ustreznosti razvrstitve bibliografskih enot izvajajo Osrednji specializirani informacijski centri za raziskovalno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: OSIC).

(4)

Znanstvena in strokovna dela se vrednotijo s točkami. Vrednotijo se znanstvena uspešnost ter uspešnost prenosa in uporabe znanja (strokovna uspešnost). Število točk se deli s številom avtorjev prispevka, če je avtorjev deset ali manj. Če je avtorjev več kot deset, se število točk deli z izrazom 10*log10N, pri čemer je N število avtorjev (na primer 10*log10N ima vrednost 10 pri desetih avtorjih, 20 pri stotih avtorjih in 30 pri tisoč avtorjih). Točke strokovne uspešnosti se ne uporabljajo samostojno, ampak se uporabijo samo za dopolnitev točkovanja znanstvene uspešnosti. Če so v objavi poleg avtorjev navedeni tudi člani projektne oziroma programske skupine (angl. study group), se med avtorje objave razdeli 80 % točk, med člane projektne oziroma programske skupine pa 20 % točk.

42. člen

(število čistih citatov)

Število čistih citatov je upoštevano za obdobje zadnjih desetih let in v tekočem letu do datuma zaključka razpisa (dela, ki se citirajo v tem obdobju, so lahko objavljena tudi prej). Citati v sistemu SICRIS so iz mednarodnih zbirk, kjer se upoštevajo citati znanstvenih prispevkov, za katere obstaja polni bibliografski zapis. Če SICRIS uporablja več zbirk, se upošteva zbirka z večjim številom čistih citatov (CI).

43. člen

(ocena A3 – faktorji normiranja)

(1)

Kvantitativna ocena A3 se določi glede na sredstva za raziskovalno delo za zadnje petletno obdobje, ki jih raziskovalec pridobi od pogodbenih partnerjev. Sredstva ARIS iz državnega proračuna se ne upoštevajo. Pri posameznih razpisih se sredstva lahko upoštevajo v nominalni vrednosti glede na izvor sredstev.

(2)

Struktura A3 in faktorji normiranja, s katerimi se sredstva glede na izvor množijo, so:

-

faktor 1,5: sredstva iz projektov za gospodarstvo – GOSP;

-

faktor 1: sredstva iz projektov EU in drugih mednarodnih projektov – MED;

-

faktor 0,75: sredstva, pridobljena iz državnega oziroma občinskih proračunov in drugih javnih virov – MIN;

-

faktor 0,5: sredstva – DRUGO/GOSP;

-

faktor 0,5: sredstva – DRUGO/OSTALO.

(3)

Sredstva kohezijske politike EU, pridobljena v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega socialnega sklada (ESS), ter pripadajoča nacionalna soudeležba se upoštevajo (sredstva MIN), razen sredstev, pridobljenih za nabavo opreme in gradnjo ali obnovo nepremičnin (sredstva investicij). Sredstva, pridobljena v okviru Kohezijskega sklada, se ne upoštevajo.

(4)

Sredstva GOSP so sredstva za kakovostno raziskovalno povezanost skupine/posameznika z domačo ali tujo gospodarsko družbo, ki se izkazuje kot na primer:

-

razvoj in uvajanje novih proizvodov, tehnologij, storitev ali konceptov z inovacijskim potencialom v domače ali tuje gospodarske družbe;

-

vložitev mednarodnih patentnih prijav in pridobitev patentov;

-

znanstvene objave.

(5)

Sredstva GOSP so tudi sredstva za licenčnine ter druga sredstva, pridobljena iz prodaje tehnologije ali patenta, vzorcev ali specializiranega unikatnega izdelka/sistema in tehnološkega demonstratorstva.

(6)

Sredstva DRUGO/GOSP in sredstva DRUGO/OSTALO so sredstva, pridobljena iz manj zahtevnega sodelovanja z gospodarstvom oziroma negospodarstvom, in sredstva za manj pomembne storitve iz raziskovalnega in inovativnega udejstvovanja, kot so:

-

manj zahtevne storitve na raziskovalni in drugi opremi, ki so lahko na primer: meritve, kalibracije, standardne analize snovi, standardne analize lastnosti vzorcev, standardne obdelave vzorcev in podobno;

-

študije in analize, ki niso dokumentirano povezane z raziskovalnim ali razvojnim delom, sodnoizvedenska mnenja, arbitražna mnenja, izvajanje tečajev in podobno;

-

izdelava naprav in programskih paketov, ki ne pomeni izvirnih rešitev in ne vsebujejo raziskovalnega prispevka ali ne prispevajo k razvoju nove tehnologije;

-

projektiranje, razen če vsebuje nove pristope ali rešitve, ki so dokazljivi v patentih ali znanstvenih objavah.

(7)

Za raziskovalce, ki so v gospodarskih družbah zaposleni za polni delovni čas (100 %), se sredstva GOSP in sredstva DRUGO/GOSP upoštevajo do višine, potrebne za izpolnitev pogoja ocene A3 za vodenje aplikativnega projekta.

44. člen

(ocena A3 – izračun)

(1)

Ocena A3 je seštevek vseh realiziranih pridobljenih sredstev, razen sredstev ARIS z upoštevanjem faktorjev, ki jih določa 43. člen tega splošnega akta. Skupna ocena lahko doseže do pet točk, za kar je treba izkazati pridobljena sredstva v višini 15 efektivnih ur raziskovalnega dela (v nadaljnjem besedilu: FTE) cenovne kategorije C-programa.

(2)

Ocena A3 je zavedena v sistemu SICRIS. V sistemu SICRIS je poleg specificirane ocene A3 glede na vir prikazan tudi delež vseh pridobljenih sredstev po posameznih virih brez upoštevanja faktorjev in mejne vrednosti, izražen v %.

(3)

Sredstva se upoštevajo vodji projekta oziroma raziskovalcu, ki je odgovoren za izvedbo raziskovalnega dela. Sredstva morajo biti izkazana na računu RO. Raziskovalec mora biti v RO, prek katere uveljavlja sredstva za izračun ocene A3, v delovnem razmerju za tisto leto, za katero uveljavlja sredstva za oceno A3. Delovno razmerje mora biti zavedeno v Evidenci RO. Pri raziskovalcih, ki so manj kot 80 % zaposleni za polni delovni čas za raziskovalno delo, se pri oceni A3 upošteva dodaten normalizacijski faktor: skupna sredstva se množijo s faktorjem 1,5, ki upošteva pedagoško oziroma klinično delo. Pri izračunu se upošteva povprečni % zaposlitve na letni ravni.

(4)

Vodja programske skupine lahko na predlog vodje projektne skupine za sredstva, ki se upoštevajo pri oceni A3, opredeli delež (izražen v %) sodelujočih članov programske skupine za posamezen projekt, ki izraža njihovo vlogo pri pridobitvi teh sredstev. Delež članov projektne skupine za posamezen projekt se določi enkrat, za ves čas trajanja projekta.

(5)

ARIS podatke za izračun ocene A3 pridobi neposredno od RO za raziskovalce, ki so v ocenjevalnih postopkih ARIS:

-

za raziskovalce, ki so v zadnjem zaključenem koledarskem letu člani raziskovalnih programov, ARIS pridobi podatke neposredno od RO z vsakoletnim pozivom;

-

za raziskovalce, ki niso člani raziskovalnih programov in se kot vodje raziskovalne dejavnosti prijavijo na razpise ARIS, pri katerih se upošteva tudi ocena A3, prijavitelj ARIS posreduje podatke ob razpisu v skladu z določbami posameznega razpisa.

(6)

ARIS objavlja podatke o oceni A3 na način, kot je določen v drugem odstavku tega člena.

(7)

Pri posameznih razpisih se upošteva obdobje zadnje izračunane ocene A3 na dan objave razpisa.

(8)

RO v obrazec, ki ga predpiše ARIS, vpiše podatke o sredstvih, pri čemer za vsak finančno ovrednoten parameter poda podatke o listini (pogodba, naročilnica) in partnerju (davčna številka, naziv). RO obrazec izpolni v skladu s pravili ARIS. RO s podpisom odgovornih oseb jamči za točnost podatkov v obrazcu.

45. člen

(maksimalno število točk za ocene in pridobivanje podatkov)

(1)

Maksimalno število točk za posamezno kvantitativno oceno je razvidno iz tabele 1.

Tabela 1: Število točk za posamezno kvantitativno oceno.

Vrsta kvantitativne ocene	Vir	Maksimalno število točk
A1	SICRIS*	10
A3	ARIS**	5

* izvedeno iz sistema COBISS.SI

** izračunano na podlagi prejetih podatkov prijaviteljev v skladu s tem splošnim aktom

(2)

Kvantitativne ocene za posamezni element ocenjevanja in posamezne vede pridobi ARIS. ARIS za izračun kvantitativnih ocen uporabi podatke, ki so vpisani v sistemu SICRIS na dan izteka roka za oddajo prijav, če v tem splošnem aktu ali razpisu ni drugače določeno.

(3)

Kvantitativni podatki se uporabljajo individualno za petletno obdobje oziroma pri izkazovanju citiranosti za desetletno obdobje, pri ocenjevanju skupine raziskovalcev pa lahko tudi za enoletno obdobje. Pri točkovanju znanstvene uspešnosti se upoštevajo razlike med vedami v načinu objavljanja. Upošteva se tudi narava znanstvenega objavljanja, ki je v mnogih elementih tesno povezano s strokovnim delom.

(4)

Če v razpisu ni drugače določeno, ARIS raziskovalce ocenjuje v vedi in na raziskovalnem področju, ki ju prijavitelj navede v prijavi.

46. člen

(mejna vrednost A1 in A3)

(1)

Ocena za kazalnike A1 in A3 se pod mejno vrednostjo določi linearno med 0 in 10 oziroma 5. Mejne vrednosti so določene v metodologiji. Mejna vrednost za A1 je določena za vsako vedo posebej.

(2)

Raziskovalci, ki imajo vrednost A1 večjo od mejne vrednosti, dobijo oceno 10, raziskovalci, ki imajo vrednost A3 večjo od mejne vrednosti, dobijo oceno 5.

(3)

Mejni vrednosti mejna A1 in mejna A3 sta določeni tako, da sta blizu najvišjih vrednosti slovenskih raziskovalcev.

47. člen

(nadpovprečna znanstvena uspešnost)

(1)

Kvantitativna ocena A" (izjemni dosežki v ocenjevalnem obdobju petih let) so točke SICRIS, ki izhajajo iz naslednjih meril ocenjevanja, ki so sestavni del priloge metodologije:

1.

patent (evropski, ameriški ali japonski), nova sorta (v okviru merila 2.E);

2.

objava znanstvene monografije pri založbi s seznama agencije (v okviru merila 2.A);

3.

članek v prvi ali drugi reviji v JCR iz kategorij SCI-Expanded (v okviru merila 1.A1);

4.

članek v reviji, ki ima faktor vpliva v JCR večji od osem (v okviru merila 1.A1);

5.

članek v reviji, ki ima faktor vpliva v JCR (iz kategorij SCI-Expanded) 3-krat večji od spodnje meje zgornje četrtine revij (približno zgornjih pet %) (v okviru merila 1.A1) – ne upoštevajo se članki v revijah s faktorjem vpliva, manjšim od tri;

6.

članek v reviji, ki ima faktor vpliva v JCR (iz kategorij SSCI) 1,5-krat večji od spodnje meje zgornje četrtine revij (približno zgornjih deset %) (v okviru merila 1.A1);

7.

članek v zgornji četrtini revij v SNIP iz kategorij Scopus (d) (v okviru merila 1.A1);

8.

članek v zgornji četrtini revij v SNIP iz kategorij Scopus (h) (v okviru merila 1.A1).

(2)

Kvantitativna ocena A' (zelo kakovostni dosežki v petletnem ocenjevalnem obdobju) so točke SICRIS, ki izhajajo iz naslednjih sestavin ocenjevanja:

1.

patent (evropski, ameriški ali japonski), nova sorta (v okviru merila 2.E);

2.

članek v zgornji četrtini revij v JCR iz kategorij SCI-Expanded (v okviru merila 1.A1);

3.

članek v zgornji polovici revij v JCR iz kategorij SSCI (v okviru meril 1.A1, 1.A2);

4.

članek v zgornjih treh četrtinah revij v SNIP iz kategorij Scopus (d) ali Scopus (h) (v okviru meril 1.A1, 1.A2, 1.A3);

5.

članek v A&amp;HCI (v okviru merila 1.B);

6.

objava znanstvene monografije ali znanstvenega poglavja oziroma sestavka v znanstveni monografiji pri založbi s seznama ARIS; znanstvena monografija, izdana pri tuji ali domači založbi, če je znanstvena monografija s humanističnih ali družboslovnih področij (po vrstilcu UDK) in se izvaja vrednotenje za humanistiko ali družboslovje (v okviru meril 2.A, 3.A);

7.

urednik znanstvenokritične izdaje vira (v okviru meril 2.A).

(3)

Kvantitativna ocena A1 (pomembni dosežki v petletnem ocenjevalnem obdobju) so točke SICRIS, ki izhajajo iz naslednjih sestavin ocenjevanja:

1.

patent, novo sorto (v okviru merila 2.E);

2.

članek v zgornji polovici revij v JCR iz kategorij SCI-Expanded ali SSCI (v okviru meril 1.A1, 1.A2);

3.

članek v zgornjih treh četrtinah revij v SNIP iz kategorij Scopus (d) ali Scopus (h) (v okviru meril 1.A1, 1.A2, 1.A3);

4.

članek v A&amp;HCI (v okviru merila 1.B);

5.

objava znanstvene monografije ali znanstvenega poglavja oziroma sestavka v znanstveni monografiji pri založbi s seznama ARIS; znanstvena monografija ali znanstveno poglavje oziroma sestavek v znanstveni monografiji, če je znanstvena monografija s humanističnih ali družboslovnih področij (po vrstilcu UDK) in se izvaja vrednotenje za humanistiko ali družboslovje (v okviru meril 2A, 2B, 3A, 3B);

6.

urednik znanstvenokritične izdaje vira (v okviru meril 2.A).

(4)

ARIS v okviru metodologije določi način upoštevanja nadpovprečne znanstvene uspešnosti (A', A" in A1).

(5)

Način kvantitativnega ocenjevanja (točkovanja) za A", A' in A1 je naveden v prilogi metodologije.

(6)

Kot faktor vpliva se v zbirkah SCI-Expanded in SSCI uporablja JCR, v zbirki Scopus pa SNIP. Scopus (d) predstavlja družboslovne kategorije v bazi SNIP, Scopus (h) pa humanistične kategorije.

48. člen

(najpomembnejši dosežki)

(1)

Prijavitelj v prijavi po svoji presoji navede do pet najpomembnejših dosežkov na raziskovalnem področju pri projektu ter do pet najpomembnejših dosežkov na področju gospodarstva, družbenih ali kulturnih dejavnosti v zadnjih desetih letih.

(2)

ARIS bo za projekte in raziskovalne programe, (so)financirane iz državnega proračuna, IZUM-u za objavo v sistemu SICRIS v skladu s šestim odstavkom 56. člena zakona posredoval vsebinske podatke za projekte in raziskovalne programe, ki jih je navedel prijavitelj v prijavi.

(3)

Bibliografske enote z večjim številom citatov, za katere v WoS ni polnega bibliografskega zapisa, prijavitelj lahko navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v prijavi.

IV. POGODBA

49. člen

(sklenitev pogodbe)

Za izvedbo predmeta razpisa ARIS sklene s prijaviteljem pogodbo o izvajanju in (so)financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

50. člen

(podpis pogodbe)

(1)

Pogodbo o izvajanju in (so)financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti pripravi ARIS in jo pošlje prijavitelju v podpis.

(2)

Pogodba se podpiše najpozneje v treh mesecih od sprejetja sklepa direktorja iz 28. člena, 34. člena ali 35. člena tega splošnega akta. Če nastane zamik začetka (so)financiranja, se pogodba podpiše najpozneje v šestih mesecih od sprejetja sklepa direktorja, če ni v tem splošnem aktu določeno drugače.

(3)

Prijavitelji vrnejo ARIS podpisano pogodbo z izpolnjenimi obrazci pogodbene dokumentacije v roku, ki ga določi ARIS.

51. člen

(pomanjkljivosti pogodbene dokumentacije)

(1)

Če uradna oseba ugotovi, da je treba katero od sestavin pogodbene dokumentacije dopolniti, obvesti prijavitelja o pomanjkljivostih pogodbene dokumentacije in ga pozove, da jih dopolni.

(2)

Če se prijavitelj v roku, določenem za dopolnitev pogodbene dokumentacije, ki ni krajši od 14 dni od prejema poziva, ne odzove, se pogodba iz 49. člena tega splošnega akta ne sklene.

52. člen

(sestavine pogodbe)

(1)

Obvezne sestavine pogodbe so:

1.

naziv in naslov, matična in davčna številka, številka transakcijskega računa ARIS in prijavitelja;

2.

namen, za katerega so sredstva dodeljena;

3.

višina dodeljenih sredstev;

4.

dinamika izplačil dodeljenih sredstev;

5.

način spremljanja in nadzora nad namensko porabo sredstev, kot na primer:

a.

možnost, da ARIS kadarkoli preverja namensko porabo sredstev;

b.

poročila o poteku in rezultatih porabljenih sredstev v skladu z določili tega splošnega akta;

c.

dolžnost ARIS, da spremlja in nadzira izvajanje pogodbe ter namensko porabo sredstev;

č.

določilo, da je prijavitelj ob nenamenski porabi sredstev ta dolžan vrniti skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi oziroma, da ARIS lahko zniža obseg tekočega financiranja aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, če se nenamenska poraba ugotovi med izvajanjem aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti;

d.

določilo, da prijavitelj obrazloži in utemelji podaljšanje roka porabe sredstev glede na predvideno dinamiko izplačil v primeru iz 81. člena tega splošnega akta;

e.

določilo, da mora prijavitelj ARIS sporočati spremembe, ki nastanejo pri izvajanju aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, kot so spremembe po kakovosti, obsegu, dinamiki in o spremenjenih okoliščinah, ter da se v nasprotnem primeru šteje, da so bila sredstva porabljena nenamensko, in spremembe podatkov, ki se vodijo v Evidenci RO in so v zvezi z izvajanjem aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ter da lahko ARIS v primeru neizpolnjevanja obveznosti iz te točke začasno prekine financiranje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti;

6.

določilo glede pravic intelektualne lastnine;

7.

drugo, kar sledi iz drugih predpisov glede obvezne vsebine pogodb.

(2)

V pogodbi direktor ARIS za skrbnika pogodbe določi osebo, zaposleno na ARIS, ki skrbi za spremljanje izvajanja določil pogodbe.

(3)

ARIS v pogodbi določi, da morajo prijavitelji ARIS za (so)financiranje izbranih aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti predložiti zahtevek za izplačilo. Določi tudi, da morajo predložiti vsebinska in finančna poročila o izvedenih aktivnostih, ki so določena s tem splošnim aktom, v roku in na način, kot ju določi ARIS.

V. SPREMLJANJE IN NADZOR IZVAJANJA AKTIVNOSTI ZNANSTVENORAZISKOVALNE DEJAVNOSTI

53. člen

(spremljanje in nadzor)

(1)

ARIS skupaj s strokovnimi telesi spremlja in nadzoruje izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti na način in po postopku, ki sta določena z uredbo, ki ureja financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz proračuna Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: uredba), tem splošnim aktom in v pogodbi o izvajanju in (so)financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

(2)

Spremljanje in nadzor se izvajata pretežno s pomočjo vmesnih in zaključnih poročil in letnih poročil o porabi sredstev (zaključna poročila o izvedenem delu glede znanstvenoraziskovalne dejavnosti in poročila o porabljenih sredstvih) v skladu s tem splošnim aktom. ARIS lahko izvaja tudi nadzor nad izvajanjem znanstvenoraziskovalne dejavnosti z obiski pri izvajalcih znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Za izvajanje nadzora nad izvajalci znanstvenoraziskovalne dejavnosti ARIS lahko najame pooblaščene revizorje, ki v imenu ARIS izvedejo nadzor nad porabo sredstev.

(3)

Če niso za posamezno vrsto aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti določene posebnosti spremljanja in nadzora, se za spremljanje in nadzor vseh aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz tega splošnega akta uporabljajo določbe tega poglavja.

54. člen

(poročila)

(1)

Za redno poročanje o izvajanju in (so)financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu s pogodbo sta odgovorna vodja aktivnosti in zakoniti zastopnik oziroma pooblaščena oseba (v nadaljnjem besedilu: zakoniti zastopnik) prijavitelja.

(2)

Vmesna poročila in zaključno poročilo o izvedenem delu glede znanstvenoraziskovalne dejavnosti vsebujejo vsebinska poročila in dokazila o izpolnitvi prevzetih pogodbenih obveznosti.

(3)

Poročila o letni obremenitvi z raziskovalnim delom se oddajo na standardiziranih obrazcih in zajemajo delovne obremenitve članov programskih oziroma projektnih skupin.

(4)

Vsebina poročil je natančneje določena v naslednjih poglavjih tega splošnega akta pri posameznih vrstah prijav.

(5)

Vodje projektov, ki v predpisanih rokih ne predložijo zahtevanih poročil, na naslednjem istovrstnem razpisu ne morejo sodelovati kot vodje.

55. člen

(finančno poročilo)

Splošni akt o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti

Časovnica