Splošni pogoji poslovanja Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Koper

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 33-1548/2010, stran 4524 DATUM OBJAVE: 23.4.2010

RS 33-1548/2010

1548. Splošni pogoji poslovanja Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Koper
Na podlagi 13., 16. in 24. člena Zakona o javnih skladih (ZJS-1; Uradni list RS, št. 77/08) in 19. člena Odloka o ustanovitvi in organiziranosti Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Koper (Uradni list RS, št. 61/09) je Nadzorni svet Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Koper na 13. redni seji dne 9. 3. 2010 sprejel
S P L O Š N E P O G O J E
poslovanja Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Koper

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

Javni stanovanjski sklad Mestne občine Koper (v nadaljevanju: javni sklad) je osrednja lokalna institucija za izvajanje nacionalnega stanovanjskega programa na lokalni ravni tako, da pripravlja in izvaja stanovanjski program občine ter izvaja upravne naloge na stanovanjskem področju iz lokalne pristojnosti. Na področju stanovanjske oskrbe spodbuja stanovanjsko gradnjo in izboljšanje kvalitete obstoječih zasebnih stanovanj ter zagotavlja gradnjo neprofitnih stanovanj, prenovo in vzdrževanje lastnih stanovanj in stanovanjskih hiš.
Splošni pogoji poslovanja Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Koper (v nadaljevanju: splošni pogoji) urejajo:

-

merila in pogoje za dodeljevanje neprofitnih, službenih, tržnih in namenskih najemnih – oskrbovanih stanovanj;

-

merila in pogoje za dodeljevanje bivalnih enot za začasno reševanje stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb;

-

merila in pogoje za zamenjavo stanovanj in bivalnih enot ter zagotavljanje nadomestnih stanovanj in bivalnih enot;

-

merila in pogoje za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih stavb za posebne namene;

-

subvencioniranje neprofitne in tržne najemnine;

-

način določanja najemnine za vse vrste stanovanjskih enot;

-

podeljevanje spodbud, to je pogojev za določitev upravičencev do posojil ali drugih oblik vzpodbujanja razvoja na področju stanovanjske gradnje in merila za njihovo izbiro ter merila za določitev namenske rabe posojil oziroma poroštev;

-

vsebino medsebojnih pravic in obveznosti med skladom in upravičenci v zvezi z dodeljenimi stanovanji oziroma stanovanjskimi posojili;

-

upravne naloge na stanovanjskem področju iz lokalne pristojnosti;

-

potrjevanje investicijskih programov;

-

ravnanje z nepremičninami.

II. MERILA IN POGOJI ZA DODELJEVANJE NEPROFITNIH, SLUŽBENIH, TRŽNIH IN NAMENSKIH NAJEMNIH – OSKRBOVANIH STANOVANJ

1. Neprofitna najemna stanovanja

2. člen

(merila in pogoji za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja)
Upravičenci do dodelitve neprofitnih najemnih stanovanj se določajo skladno z določbami Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03 in spremembe; v nadaljevanju: SZ-1) in določbami Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04 in spremembe; v nadaljevanju: Pravilnik), ki določa splošne pogoje, merila, površinske normative in postopek dodeljevanja neprofitnih stanovanj v najem.
Pri posameznem razpisu lahko javni sklad poleg splošnih pogojev iz Pravilnika predpiše tudi dodatne pogoje. Točke, ki jih je mogoče doseči z dodatnimi pogoji lahko presegajo skupno število točk po obrazcu za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer ter prednostnih kategorij prosilcev za največ 25%.
Dodatna merila lahko zajemajo:

-

stalnost bivanja upravičenca na območju, ki velja za razpis,

-

neuspešnost udeležbe upravičenca na prejšnjih razpisih,

-

mladoletnega otroka do 15. leta starosti v družini, ki presega starostno mejo za mlade družine,

-

izobrazbo upravičenca in njegovega zakonca,

-

plačilo lastne udeležbe upravičenca,

-

druge prednostne kategorije prosilcev, kot to določa drugi odstavek 6. člena Pravilnika.
Pri dodelitvi neprofitnih najemnih stanovanj imajo prednost:

-

družine z več otroki,

-

družine z manjšim številom zaposlenih,

-

mladi in mlade družine,

-

invalidi in družine z invalidnim članom,

-

prosilci z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali podnajemniki,

-

ženske in ženske z otroki,

-

žrtve družinskega nasilja,

-

prosilci s statusom žrtve vojnega nasilja,

-

druge kategorije prosilcev, ki so opredeljene v posameznem razpisu in morajo biti posebej utemeljene.
V razpisu se določi tudi okvirno število razpisanih stanovanj. Ko ni možno zagotoviti zadostnega števila stanovanj za vse upravičence, se stanovanja dodelijo tistim, ki upoštevaje razpisano število stanovanj dosežejo največje število točk. V posameznem razpisu se lahko izrecno določi, katera skupina prosilcev ima prednost pri dodelitvi neprofitnega najemnega stanovanja, če eden ali več prosilcev doseže enako število točk glede na oceno stanovanjskih in socialnih razmer.
Normativi in standardi za neprofitna najemna stanovanja ter postopek za uveljavljanje pravice do najema neprofitnega najemnega stanovanja so urejeni z veljavnim Pravilnikom in vsakokratnim razpisom, ki ga na predlog direktorja potrdi nadzorni svet javnega sklada.

3. člen

(razpisna komisija)
Razpisno komisijo oziroma komisijo za dodeljevanje stanovanj po javnem razpisu, to je predsednika komisije in njene člane, pred vsakokratnim javnim razpisom imenuje nadzorni svet.
Upravno in administrativno-tehnična opravila za komisijo izvajajo strokovne službe javnega sklada.

4. člen

(izredna sklenitev najemne pogodbe)
Z najemnikom, kateremu je bila najemna pogodba za neprofitno najemno stanovanje s pravnomočno in izvršljivo sodbo odpovedana zaradi katerega od krivdnih razlogov iz prvega odstavka 103. člena SZ-1, se lahko v primeru, da najemnik pred datumom določenim za prisilno izpraznitev stanovanja odpravi kršitev, sklene nova najemna pogodba. Stroške nove najemne pogodbe v tem primeru krije najemnik sam.
Stanovanja, ki se izpraznijo po sodni poti ali iz kateregakoli drugega razloga, se lahko oddajo naprej v najem naslednjemu ustreznemu prosilcu po listi glede na zadnji veljavni razpis, to je najkasneje v roku enega leta od zaključka razpisa. Ob dodelitvi javni sklad preveri, če prosilec še vedno izpolnjuje pogoje za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja.

2. Službena najemna stanovanja

5. člen

(merila in pogoji za dodelitev službenega najemnega stanovanja)
Službena najemna stanovanja se oddajajo v najem v skladu z možnostmi in potrebami izven javnega razpisa. Postopek za dodelitev stanovanja se začne na pobudo župana, o dodelitvi pa odloča nadzorni svet. Na podlagi sklepa nadzornega sveta o dodelitvi službenega stanovanja, javni sklad upravičencu dodeli primerno stanovanje.
Upravičenci do najema službenega najemnega stanovanja so prosilci, katerih zaposlitev je v posebnem interesu MOK in ki so glede na zaposlitev razvrščeni v naslednje kategorije:

-

delavci zaposleni v občinski upravi ter v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in javnih podjetjih, katerih ustanoviteljica, soustanoviteljica ali lastnica je MOK,

-

znanstveno raziskovalni delavci zaposleni na območju MOK,

-

samostojni kulturni in drugi delavci, ki ustvarjajo ali bivajo na območju MOK,

-

športniki s statusom vrhunskega športnika, kadar je njihovo delovanje v posebnem interesu MOK,

-

delavci v javnih zavodih, javnih skladih in javnih agencijah, katerih ustanoviteljica je država.
Poleg pogoja zaposlitve iz prejšnjega odstavka morajo prosilci izpolnjevati naslednje pogoje:

-

so državljani Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije,

-

kadrovska pomembnost prosilca za delodajalca in za MOK kot samoupravno lokalno skupnost, izkazana s pisno utemeljitvijo delodajalca,

-

da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim prebivajo, ni najemnik neprofitnega stanovanja oziroma ni lastnik primernega stanovanja ali stanovanjske hiše v oddaljenosti 50 km od delovnega mesta.
Vlogi za dodelitev službenega najemnega stanovanja morajo biti priložena dokazila o izpolnjevanju pogojev iz drugega in tretjega odstavka tega člena.

6. člen

(pravne osebe)
Ob smiselnem upoštevanju določil predhodnega člena teh splošnih pogojev, lahko javni sklad zaradi lažjega izvajanja najemnega razmerja izjemoma odda službeno najemno stanovanje v najem pravni osebi.

7. člen

(čas trajanja najemnega razmerja)
Najemna pogodba se sklene za določen čas, ki je vezan na trajanje zaposlitve pri istem delodajalcu. Vsak najemnik službenega stanovanja je dolžan javnemu skladu ob koncu vsakega koledarskega leta dostaviti dokazilo, da je še zaposlen pri istem delodajalcu, ki ne sme biti starejše od enega meseca.

8. člen

(varščina)
Najemnik službenega najemnega stanovanja je dolžan ob sklenitvi najemne pogodbe plačati varščino v višini treh mesečnih najemnin.
Za vračilo varščine se smiselno upoštevajo določila SZ-1, ki veljajo za neprofitna najemna razmerja.

9. člen

(prenehanje najemnega razmerja in izpraznitev stanovanja)
Najemno razmerje preneha s prekinitvijo delovnega razmerja pri delodajalcu, pri katerem je bil najemnik zaposlen ob sklenitvi najemnega razmerja, vključno z upokojitvijo ali s smrtjo najemnika ter se ne more prenašati na ožje družinske člane oziroma druge uporabnike iz najemne pogodbe.
Najemno pogodbo se lahko odpove iz krivdnih razlogov po zakonu in v primeru, če najemnik ne predloži dokazila iz 7. člena teh splošnih pogojev.
Najemnik je dolžan v roku 90 dni po prenehanju najemnega razmerja izročiti javnemu skladu izpraznjeno prebeljeno službeno stanovanje v stanju, kot to določa zakon.