TFL Vsebine / Pravna mnenja

PREVOD:
Po 35. čl. ZPP se za ugotovitev pravice do revizije kot vrednost
spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka, ki je
navedena v tožbi, če se tožbeni zahtevek ne tiče denarnega zneska (2.
odst. 40. čl. ZPP). Če je tožnik vrednost spornega predmeta navedel
očitno previsoko ali prenizko, tako da nastane vprašanje o stvarni
pristojnosti, sestavi sodišča ali pravici do revizije, se mora
sodišče najpozneje na pripravljalnem naroku, če tega naroka ni, pa na
glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari, na hiter
in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti (3.
odst. 40. čl. ZPP).
Če je na prvem naroku za glavno obravnavo toženec končal s podajanjem
odgovora na tožbo, sodišče pa se do tedaj ni prepričalo o pravilnosti
v tožbi navedene vrednosti spornega predmeta, je glede tega nastala
prekluzija. Zato se tako določena vrednost spornega predmeta v
nadaljnjem teku postopka glede istega glavnega zahtevka ne more
spremeniti. Tudi vsaka dispozicija strank v tej smeri je nedovoljena
in brez procesnopravnega učinka.
ORIGINAL:
Prema odredbama čl. 35. ZPP utvrdjivanje prava na izjavljivanje
revizije kao merodavna vrednost spora uzima se samo vrednost glavnog
zahteva označena u tužbi ako se tužbeni zahtev ne odnosi na novčani
iznos (st. 2. čl. 40. ZPP). Ako je u takvom slučaju tužilac vrednost
predmeta spora očigledno suviše visoko ili suviše nisko označio, tako
da se postavlja pitanje stvarne nadležnosti, sastava suda ili prava
na izjavljivanje revizije, sud će najdocnije na pripremnom ročištu a
ako pripremno ročište nije održano, onda na glavnoj raspravi pre
početka raspravljanja o glavnoj stvari, brzo i na pogodan način
proveriti tačnost označene vrednosti (čl. 40. st. 3. ZPP).
U slučaju kada je na prvom ročištu odredjenom za glavnu raspravu
tuženi izneo i završio svoj odgovor na tužbu a sud do završetka
tuženikovog izlaganja odgovora na tužbu nije proverio vrednost
predmeta spora označene u tužbi, u pogledu utvrdjivanja vrednosti
spora nastala je prekluzija. Zbog toga tako utvrdjena vrednost
predmeta spora ne može se menjati u daljem toku postupka u pogledu
tog istog glavnog zahteva i svaka dispozicija stranaka u tom pravcu
je nedozvoljena i bez procesnog pravnog dejstva.