Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli...

440. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (ZOsn-K)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (ZOsn-K)

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (ZOsn-K), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. februarja 2024.

Št. 003-02-1/2024-26

Ljubljana, dne 29. februarja 2024

Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije

Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O OSNOVNI ŠOLI (ZOsn-K)

1. člen

V Zakonu o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13, 46/16 – ZOFVI-K in 76/23) se besedilo 5. člena spremeni tako, da se glasi:

»Starši imajo pravico izbrati:

-

osnovnošolsko izobraževanje otroka v javni ali zasebni šoli, ki izvaja javno veljavni izobraževalni program osnovne šole in je vpisana v razvid izvajalcev javno veljavnih izobraževalnih programov pri ministrstvu, pristojnem za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo),

-

osnovnošolsko izobraževanje otroka v zasebni šoli, ki je pri ministrstvu vpisana v register zasebnih vrtcev in šol, ki izvajajo mednarodne programe, ali

-

osnovnošolsko izobraževanje otroka na domu.«.

2. člen

V 11. členu se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Osnovna šola tem učencem zagotavlja ustrezne pogoje za vzgojo in izobraževanje tako, da jim prilagodi vsebine, metode in oblike dela pri pouku ter jim omogoči vključitev v ustrezno dejavnost razširjenega programa.«.

3. člen

V 12.a členu se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Osnovna šola za te učence prilagodi metode in oblike dela pri pouku ter jim omogoči vključitev v ustrezno dejavnost v okviru razširjenega programa.«.

4. člen

V 16. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»Za gluhe učence, učence s težko izgubo sluha in učence z gluhoslepoto šola poleg obveznih predmetov iz prejšnjega odstavka izvaja tudi pouk znakovnega jezika in jezika gluhoslepih.«.

Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

5. člen

Besedilo 20. člena se spremeni tako, da se glasi:

»V okviru razširjenega programa se izvajajo organizirane oblike vzgojno-izobraževalnega dela z učenci, ki vključujejo naslednja vsebinska področja:

-

gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje,

-

kulturna in državljanska vzgoja ter

-

učenje učenja.

Razširjeni program se lahko izvaja pred začetkom in po zaključku obveznega programa. Razširjeni program se glede na organizacijske zmožnosti osnovne šole lahko izvaja tudi med obveznim programom, če so v razširjeni program vključeni vsi učenci posameznega oddelka.

Osnovna šola za učence 1. razreda in prve stopnje posebnega programa vzgoje in izobraževanja, glede na potrebe staršev, izvaja del razširjenega programa zjutraj pred začetkom obveznega programa.

Osnovna šola za učence od 1. do 5. razreda, za učence od 1. do 9. razreda v prilagojenih izobraževalnih programih in za učence od 1. do 6. stopnje posebnega programa vzgoje in izobraževanja izvaja del razširjenega programa po zaključku obveznega programa.

V razširjeni program se učenci vključujejo prostovoljno.

Normative in standarde za izvajanje razširjenega programa podrobneje določi minister, pristojen za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).«.

6. člen

20.a, 21., 22., 23., 24. in 25. člen se črtajo.

7. člen

V 27. členu se za besedilom člena, ki postane prvi odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»Organizirano varstvo učencev prilagojenih programov osnovne šole in posebnega programa vzgoje in izobraževanja, ki ga osnovna šola ali zavod za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v skladu z letnim delovnim načrtom organizira med šolskimi počitnicami, lahko izvajajo zaposleni v osnovni šoli ali na zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Strokovni delavci ga izvajajo kot drugo delo v okviru delovne obveznosti. Sredstva za plače zaposlenih, ki izvajajo organizirano varstvo, se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Sredstva za prehrano, oskrbo in prevoz učencev, ki so vključeni v organizirano varstvo, ter druge stroške organiziranega varstva se zagotovijo iz sredstev staršev ali lokalne skupnosti.«.

8. člen

V 31. členu se v prvem odstavku prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Z letnim delovnim načrtom se določijo vsebina, obseg in razporeditev vzgojno-izobraževalnega ter drugega dela v skladu s predmetnikom in učnim načrtom ter obseg, vsebina in organizacija razširjenega programa, ki ga izvaja osnovna šola.«.

9. člen

V 33. členu se v petem odstavku za besedilom »po posebnem programu« doda besedilo »vzgoje in izobraževanja«.

10. člen

V 35. členu se v četrtem odstavku pika nadomesti z vejico in doda besedilo »razen v posebnem programu vzgoje in izobraževanja, v katerem ura pouka traja 60 minut.«.

11. člen

V 36. členu se za besedo »minister« črta vejica in besedilo »pristojen za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister)«.

12. člen

V 38. členu se deseti odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Dejavnosti razširjenega programa izvajajo učitelji, ki imajo znanja za poučevanje obveznih ali izbirnih predmetov v predmetniku osnovne šole.«.

Enajsti odstavek se črta.

Dosedanja dvanajsti in trinajsti odstavek postaneta enajsti in dvanajsti odstavek.

13. člen

Za 38. členom se doda nov 38.a člen, ki se glasi:

»38.a člen

(izobraževanje na daljavo)

Osnovna šola lahko za zagotovitev nemotenega poteka vzgojno-izobraževalnega dela organizira in izvaja vzgojno-izobraževalno delo na daljavo, če je to potrebno zaradi preprečevanja ali blažitev posledic naravnih in drugih nesreč v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

O izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo odloči na obrazložen predlog ravnatelja minister s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. O izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo osnovna šola nemudoma obvesti starše.

Ravnatelj vsaj vsakih 10 delovnih dni preveri, če so še podane okoliščine, ki zahtevajo izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo in o ugotovitvah obvesti ministrstvo. Po prenehanju okoliščin in razlogov za izobraževanje na daljavo, osnovna šola nadaljuje z izvajanjem izobraževanja v šoli in o tem obvesti starše.

Z izvajanjem vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo v skladu s tem členom se dosegajo realizacija ur in cilji, določeni s predmetnikom in učnimi načrti. Osnovna šola mora z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije ali na drug način zagotoviti izvajanje pouka za vse učence in posebno podporo učencem s posebnimi potrebami.

Ta člen se ne uporablja za izvajanje prilagojenih in posebnih programov vzgoje in izobraževanja.

Ne glede na prvi odstavek tega člena se za primer naravne nesreče pojava nalezljive bolezni vzgojno-izobraževalno delo na daljavo izvaja v skladu z zakonom, ki ureja nalezljive bolezni.«.

14. člen

V 42. členu se v drugem odstavku besedilo »in 41.« črta.

15. člen

V 43. členu se besedilo »in 41.« črta.

16. člen

V 48. členu se v drugem odstavku besedilo », pristojno za šolstvo (v nadaljevanju: ministrstvo)« in drugi stavek črtata.

17. člen

V 50. členu se za drugim odstavkom dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:

»Učenci priseljenci iz drugih držav, katerih materni jezik ni slovenski (v nadaljnjem besedilu: učenci priseljenci iz drugih držav), se k pouku obveznih predmetov lahko vključujejo postopoma glede na znanje slovenskega jezika, v skladu s smernicami za vključevanje učencev iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem, ki jih sprejme strokovni svet, pristojen za splošno izobraževanje. Ob vključitvi v osnovno šolo se udeležijo začetnega pouka slovenščine v okviru dopolnilnega izobraževanja, ki se lahko izvaja med izvajanjem obveznega programa.

Učenci priseljenci iz drugih držav in učenci, katerih materni jezik ni italijanski in se vključujejo v osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom, se k pouku obveznih predmetov lahko vključujejo postopoma glede na znanje italijanskega jezika. Ob vključitvi v osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom se udeležijo začetnega pouka italijanščine v okviru dopolnilnega izobraževanja, ki se lahko izvaja med izvajanjem obveznega programa.«.

18. člen

V 55. členu se tretji odstavek črta.

Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.

19. člen

V 56. členu se deseti odstavek črta.

20. člen

Besedilo 60.a člena se spremeni tako, da se glasi:

»Določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, se uporabljajo v postopkih v zvezi z vpisom, prestopom, prešolanjem, odložitvijo šolanja, oprostitvijo sodelovanja pri posameznem predmetu, prepovedjo obiskovanja osnovne šole po izpolnitvi osnovnošolske obveznosti, statusom učenca športnika oziroma umetnika in v zvezi z dodelitvijo sredstev učencem, katerih starši zaradi socialnega položaja ne zmorejo v celoti plačati prispevkov za materialne stroške programa šole v naravi.«.

21. člen

Besedilo 63. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Osnovna šola ob koncu vsakega ocenjevalnega obdobja starše pisno obvesti o ocenah učenca.

V 1. razredu osnovne šole in v posebnem programu vzgoje in izobraževanja je obvestilo o ocenah učenca med šolskim letom lahko tudi samo ustno.

Med šolskim letom dobijo starši obvestila o ocenah učenca. Ob zaključku pouka dobijo učenci spričevala.

Učenci 3. in 6. razreda, ki opravljajo nacionalno preverjanje znanja, dobijo obvestilo o dosežkih učenca in državnih povprečjih pri nacionalnem preverjanju znanja, izraženih v odstotnih točkah.

Osnovna šola ob zaključku pouka učencu izroči obvestilo o sodelovanju pri dejavnostih razširjenega programa in drugih dejavnostih osnovne šole.«.

22. člen

Besedilo 64. člena se spremeni tako, da se glasi:

»V 3., 6. in 9. razredu se znanje učencev preverja z nacionalnim preverjanjem znanja, s katerim se preverjajo cilji in standardi znanja, določeni z učnim načrtom. Nacionalno preverjanje znanja je za učence 3., 6. in 9. razreda obvezno.

V 3. razredu osnovna šola izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine in matematike. Na narodno mešanem območju osnovna šola z italijanskim učnim jezikom izvede nacionalno preverjanje znanja iz italijanščine in matematike, dvojezična osnovna šola pa iz slovenščine ali madžarščine in matematike.

V 6. razredu osnovna šola izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine, matematike in prvega tujega jezika. Na narodno mešanem območju osnovna šola z italijanskim učnim jezikom izvede nacionalno preverjanje znanja iz italijanščine, matematike in prvega tujega jezika, dvojezična osnovna šola pa iz slovenščine ali madžarščine, matematike in prvega tujega jezika.

V 9. razredu osnovna šola izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine, matematike in tretjega predmeta, ki ga določi minister. Na narodno mešanem območju osnovna šola s slovenskim učnim jezikom izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine, matematike in tretjega predmeta, ki ga določi minister, pri čemer mora biti tretji predmet italijanščina v vsakih treh zaporednih letih vsaj enkrat, osnovna šola z italijanskim učnim jezikom iz italijanščine, matematike in tretjega predmeta, ki ga določi minister, pri čemer mora biti tretji predmet slovenščina v vsakih treh zaporednih letih vsaj enkrat, dvojezična osnovna šola pa iz slovenščine ali madžarščine, matematike in tretjega predmeta, ki ga določi minister.

Tretji predmet določi minister s sklepom tako, da v septembru tekočega leta izmed obveznih predmetov 8. in 9. razreda izbere največ štiri in določi, iz katerega tretjega predmeta se bo preverjalo znanje na posamezni osnovni šoli. Če je med izbranimi predmeti tudi jezik okolja na narodno mešanem območju slovenske Istre, je izbranih predmetov lahko pet.

Dosežki nacionalnega preverjanja znanja so dodatna informacija o znanju učencev.

Učenci priseljenci iz drugih držav opravljajo nacionalno preverjanje znanja prvo in drugo šolsko leto od vključitve v osnovno šolo v Republiki Sloveniji prostovoljno, razen v 9. razredu, ko je nacionalno preverjanje znanja za njih obvezno.

Nacionalno preverjanje znanja je za odrasle prostovoljno.

Podrobnejši postopek priprave in izvedbe nacionalnega preverjanja znanja, pristojnosti organov, komisij in osnovnih šol pri pripravi in izvedbi nacionalnega preverjanja znanja, načine izvedbe in trajanje, roke, potek, pripravo gradiv, vrednotenje, obveščanje učencev o dosežkih, vpogled in ugovor na dosežke, ravnanje s podatki in hranjenje dokumentacije določi minister.«.

23. člen

V 65. členu se za besedilom člena, ki postane prvi odstavek, dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:

»Dosežki učencev v 9. razredu pri nacionalnem preverjanju znanja se lahko uporabijo kot eno od meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programe srednješolskega izobraževanja.

Podatki in analize o dosežkih nacionalnega preverjanja znanja so namenjeni učencem, staršem, učiteljem, osnovnim šolam, ministrstvu ter univerzam in raziskovalnim organizacijam s področja vzgoje in izobraževanja. Podatke in analize iz prejšnjega stavka osnovne šole, ministrstvo, univerze in raziskovalne organizacije uporabljajo za ugotavljanje doseganja ciljev in standardov znanja, določenih z učnimi načrti, za zagotavljanje kakovosti in pravičnosti v vzgoji in izobraževanju ter za sprejemanje odločitev o razvoju vzgojno-izobraževalnega sistema.«.

24. člen

67. člen se spremeni tako, da se glasi:

»67. člen

(nacionalno preverjanje znanja v prilagojenih izobraževalnih programih)

V prilagojenih izobraževalnih programih osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom se nacionalno preverjanje znanja izvaja v skladu s 64. členom tega zakona.

V prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom je za učence 6. in 9. razreda nacionalno preverjanje znanja obvezno.

V 6. razredu osnovna šola s prilagojenim izobraževalnim programom z nižjim izobrazbenim standardom izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine in matematike, na narodno mešanem območju osnovna šola z italijanskim učnim jezikom izvede nacionalno preverjanje znanja iz italijanščine in matematike, dvojezična osnovna šola pa iz slovenščine ali madžarščine in matematike.

V 9. razredu osnovna šola s prilagojenim izobraževalnim programom z nižjim izobrazbenim standardom izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine, matematike in tretjega predmeta, ki ga določi minister. Na narodno mešanem območju osnovna šola s slovenskim učnim jezikom izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine, matematike in tretjega predmeta, ki ga določi minister, pri čemer mora biti tretji predmet italijanščina v vsakih treh zaporednih letih vsaj enkrat, osnovna šola z italijanskim učnim jezikom iz italijanščine, matematike in tretjega predmeta, ki ga določi minister, pri čemer mora biti tretji predmet slovenščina v vsakih treh zaporednih letih vsaj enkrat, dvojezična osnovna šola pa iz slovenščine ali madžarščine, matematike in tretjega predmeta, ki ga določi minister.

V posebnem programu vzgoje in izobraževanja se nacionalno preverjanje znanja za učence ne izvaja.«.

25. člen

Za 67. členom se doda nov 67.a člen, ki se glasi:

»67.a člen

(vpogled v preizkuse iz nacionalnega preverjanja znanja in zahteva za ponovno vrednotenje posameznih nalog ter odprava napak pri zapisu dosežkov)

Učenec, starši in učitelj imajo pravico do vpogleda v učenčeve ovrednotene preizkuse znanja iz nacionalnega preverjanja znanja.

Če učenec in starši ali učitelj menijo, da je pri vrednotenju posameznih nalog nacionalnega preverjanja znanja prišlo do napake, lahko pri ravnatelju v treh dneh po začetku vpogledov v ovrednotene preizkuse nacionalnega preverjanja znanja podajo pisno zahtevo za ponovno vrednotenje teh nalog.

Za učence 6. in 9. razreda ravnatelj na Državni izpitni center (v nadaljnjem besedilu: RIC) posreduje zahtevo za ponovno vrednotenje posameznih nalog nacionalnega preverjanja znanja. RIC opravi postopek ponovnega vrednotenja posameznih nalog nacionalnega preverjanja znanja in osnovni šoli posreduje obvestilo o končnem dosežku ponovnega vrednotenja nacionalnega preverjanja znanja.

Osnovna šola učenca 3., 6. in 9. razreda ter njegove starše obvesti o končnem dosežku po ponovnem vrednotenju nalog nacionalnega preverjanja znanja.

Po prejemu obvestila o končnem dosežku iz prejšnjega odstavka zahteva za ponovno vrednotenje posameznih nalog nacionalnega preverjanja znanja ni več dovoljena.

Če učenec in starši menijo, da je v 3. in 6. razredu prišlo do napake pri zapisu dosežkov učenca in državnih povprečij pri nacionalnem preverjanju znanja v obvestilu o dosežkih, v 9. razredu pa v zaključnem spričevalu osnovne šole, se izvede postopek ugotavljanja napake in popravljanja podatkov v dokumentu ter izdaje novega obvestila oziroma spričevala v skladu s pravilnikom, ki ureja dokumentacijo v osnovni šoli.

Postopek izvedbe ponovnega vrednotenja nalog nacionalnega preverjanja znanja za učence 3. razreda določi minister.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (ZOsn-K)

Časovnica