na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Sklep o poslovanju družbe za upravljanje
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 31-1706/2017, stran 4600 DATUM OBJAVE: 23.6.2017
VELJAVNOST: od 8.7.2017 / UPORABA: od 8.7.2017
RS 31-1706/2017
Verzija
5 / 5
Čistopis se uporablja od 1.8.2022 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 15.2.2026: AKTUALEN.
1706. Sklep o poslovanju družbe za upravljanje
Na podlagi četrtega odstavka 19. člena, 73. člena, desetega odstavka 73.a člena, drugega odstavka 73.c člena, 75. člena, drugega odstavka 150. člena, 5. točke 206. člena in četrtega odstavka 226. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 31/15, 81/15 in 77/16) Agencija za trg vrednostnih papirjev izdaja
S K L E P
o poslovanju družbe za upravljanje
o poslovanju družbe za upravljanje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina sklepa)
Ta sklep določa:
1.
pravila varnega in skrbnega poslovanja družbe za upravljanje, ki vključujejo:
a.
pogoje in zahteve glede organizacijskega ustroja iz 1. točke prvega odstavka 68. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 31/15, 81/15, 77/16, 77/18 in 161/21; v nadaljnjem besedilu ZISDU-3);
b.
potrebne lastnosti administrativnih in računovodskih postopkov ter informacijskega sistema iz 2. točke prvega odstavka 68. člena ZISDU-3 vključno s podrobnejšimi pravili glede postopkov za določitev natančne in neodvisne ocene vrednosti nepremičnin iz drugega odstavka 204. člena ZISDU-3;
c.
potrebne lastnosti sistema notranjih kontrol iz 3. točke prvega odstavka 68. člena ZISDU-3;
d.
podrobnejšo vsebino in način vodenja evidenc iz 69. člena ZISDU-3, vključno z evidenco imetnikov investicijskih kuponov iz četrtega odstavka 226. člena ZISDU-3 in seznamom povezanih oseb iz četrtega odstavka 19. člena ZISDU-3;
e.
način minimiziranja tveganja oškodovanja investicijskega sklada oziroma strank družbe za upravljanje iz drugega odstavka 68. člena ZISDU-3, vključno s politiko uveljavljanja glasovalnih pravic;
f.
ukrepe za neprekinjeno poslovanje iz 72. člena ZISDU-3;
2.
potrebne lastnosti sistema prejemkov iz 73.a. člena ZISDU-3;
3.
merila za določitev pomembne družbe za upravljanje iz drugega odstavka 73.c člena ZISDU-3;
4.
pravila ravnanja družbe za upravljanje;
5.
dodatne pogoje, ki jih mora izpolnjevati družba za upravljanje, ki opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve.
2. člen
(prenos direktiv Evropske Unije in uporaba smernic Evropskega organa za vrednostne papirje in trge)
(1)
S tem sklepom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva Komisije št. 2010/43/EU z dne 1. julija 2010 o izvajanju Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta o organizacijskih zahtevah, navzkrižjih interesov, poslovanju, obvladovanju tveganja ter vsebini sporazuma med depozitarjem in družbo za upravljanje (UL L št. 176 z dne 10. 7. 2010, str. 42) zadnjič spremenjena z Delegirano direktivo Komisije (EU) 2021/1270 z dne 21. aprila 2021 o spremembi Direktive 2010/43/EU v zvezi s tveganji glede trajnostnosti in dejavniki trajnostnosti, ki jih je treba upoštevati pri kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L št. 277 z dne 2. 8. 2021, str. 141).
(2)
S tem sklepom se odloča o uporabi Smernic za premišljene politike prejemkov na podlagi direktive o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (št. ESMA/2016/575-SL z dne 14. 10. 2016).
3. člen
(pojmi)
Za namene tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:
1.
»investicijski sklad« pomeni investicijski sklad, kot ga opredeljuje prvi odstavek 5. člena ZISDU-3, razen če ta sklep ne določa drugače;
2.
»kompleksen investicijski sklad« pomeni investicijski sklad iz drugega odstavka 14. člena Sklepa o ključnih elementih investicijskega sklada ter tipih in vrstah investicijskih skladov (Uradni list RS, št. 100/15, 16/17 in 80/19);
3.
»stranka« pomeni investicijski sklad, za katerega družba za upravljanje opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov oziroma vsako fizično ali pravno osebo oziroma katerikoli drug podjem, za katerega družba za upravljanje opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti oziroma pomožne storitve;
4.
»enota« pomeni enoto, kot jo opredeljuje 28. člen ZISDU-3;
5.
»imetnik enote« pomeni vsako fizično osebo, pravno osebo in drug subjekt zasebnega ali javnega prava, ki je imetnik enot investicijskega sklada, ki javno zbira premoženje;
6.
»vlagatelj« pomeni imetnika enote oziroma potencialnega imetnika enote;
7.
»zadevna oseba« v zvezi z družbo za upravljanje pomeni:
a.
člana uprave, izvršnega direktorja ali poslovodjo družbe za upravljanje;
b.
zaposlenega v družbi za upravljanje ter vsako drugo fizično osebo, katerega storitev je na voljo družbi za upravljanje in je pod njenim nadzorom, in ki je vključena v storitev upravljanja premoženja investicijskih skladov, ki jo zagotavlja družba za upravljanje;
c.
fizično osebo, ki se neposredno ukvarja z izvajanjem storitev za družbo za upravljanje na podlagi pogodbe o prenosu posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov;
8.
»uprava« pomeni izvršne direktorje, upravo družbe za upravljanje oziroma poslovodjo družbe za upravljanje;
9.
»nadzorni svet« pomeni nadzorni svet oziroma člane upravnega odbora, ki niso izvršni direktorji;
10.
»višje vodstvo« pomeni vodstveno raven, ki je neposredno podrejena upravi družbe za upravljanje in odgovorna za sprejemanje tekočih poslovno-operativnih odločitev v zvezi s poslovanjem družbe za upravljanje, za upravljanje premoženja in za upravljanje tveganj;
11.
»zaposleni« so osebe, ki poleg članov uprave za družbo za upravljanje opravljajo naloge na podlagi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene z družbo za upravljanje;
12.
»ključni zaposleni« pomeni upravo in višje vodstvo;
13.
»ključni delovni proces« je proces, ki je nujen za neprekinjeno ter varno in skrbno opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov oziroma storitve gospodarjenja z vrednostnimi papirji za stranke oziroma za neprekinjeno opravljanje poslov upravljanja investicijskih skladov oziroma poslov v zvezi z gospodarjenjem z vrednostnimi papirji;
14.
»tveganje skladnosti« je tveganje zakonskih ali regulativnih sankcij, pomembnih finančnih izgub ali izgube ugleda družbe za upravljanje zaradi neskladnosti delovanja družbe za upravljanje z relevantnimi predpisi in standardi dobre prakse;
15.
»provizija za uspešnost« je variabilna provizija, ki se nanaša na uspešnost investicijskega sklada, in jo v korist zaposlenih s posebno naravo dela izplača družba za upravljanje;
16.
»variabilni prejemki« so del celotnih prejemkov zaposlenega, ki je odvisen od vnaprej določenih meril uspešnosti poslovanja družbe za upravljanje, njene organizacijske enote, investicijskih skladov, ki jih upravlja, in posameznega zaposlenega, ter so predmet prilagoditve tveganjem;
17.
»fiksni prejemki« so razlika med celotnimi in variabilnimi prejemki zaposlenega;
18.
»malus« je oblika naknadne prilagoditve prejemkov tveganjem, na podlagi katere lahko družba za upravljanje ne izplača dela ali celote odloženih prejemkov, dodeljenih na podlagi prevzetih tveganj in uspešnosti poslovanja družbe za upravljanje, njene organizacijske enote, investicijskega sklada in posameznega zaposlenega;
19.
»vračilo prejemkov« je dogovor, ki vsebuje privolitev zaposlenega, da bo v določenih okoliščinah družbi za upravljanje vrnil prejemke, in sicer tako vnaprej izplačane kot tudi odložene variabilne prejemke;
20.
»obdobje zadržanja« je obdobje, v katerem dospelih variabilnih prejemkov že izplačanih v obliki instrumentov, ni mogoče prodati;
21.
»obračunsko obdobje« je obdobje, v katerem se za namen določitve prejemkov zaposlenega ocenjuje in meri njegova uspešnost;
22.
»obdobje odložitve« je obdobje, v katerem se po koncu obračunskega obdobja odloži izplačilo variabilnih prejemkov;
23.
»osebna transakcija« je posel s finančnimi instrumenti, ki ga sklene zadevna oseba oziroma je sklenjen za račun te osebe, če je izpolnjen vsaj eden od navedenih kriterijev:
a.
oseba ravna izven svojega rednega opravljanja del in nalog;
b.
posel je sklenjen za račun zadevne osebe oziroma za račun ožjega družinskega člana te osebe ali osebe, ki je v razmerju tesne povezanosti s to osebo;
24.
»trajni nosilec podatkov« je sredstvo, ki omogoča stranki shraniti nanjo osebno naslovljene informacije na način, ki ji bo omogočal dostop do teh informacij ter njihovo reprodukcijo v nespremenjeni obliki v določenem časovnem obdobju, glede na namen teh informacij;
25.
»OTC izvedeni finančni instrumenti« so izvedeni finančni instrumenti s katerimi se trguje na trgu institucionalnih vlagateljev;
26.
»skupina« je skupina kot jo določa zakon, ki ureja finančne konglomerate;
27.
»izvedbeno mesto« pomeni organiziran trg, večstranski sistem trgovanja (MTF), organizirani sistem trgovanja (OTF), sistematični internalizator ali vzdrževalec trga kot jih določa zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov ali drug zagotovitelj likvidnosti oziroma druga oseba, ki v tretji državi opravlja podobno funkcijo;
28.
»korporativna akcija« pomeni poslovni dogodek v zvezi s finančnim instrumentom in/ali njegovim izdajateljem;
29.
»Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti« so veljavni standardi ocenjevanja vrednosti, ki jih sprejme Odbor za mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti;
30.
»Hierarhija pravil notranjega revidiranja« je veljavna hierarhija pravil notranjega revidiranja, ki jo sprejme Slovenski inštitut za revizijo;
31.
»Hierarhija pravil ocenjevanja vrednosti« je veljavna hierarhija pravil ocenjevanja vrednosti, ki jo sprejme Slovenski inštitut za revizijo;
32.
»vrednotenje« pomeni »ocenjevanje vrednosti«, kot je opredeljeno z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti;
33.
»cena« je znesek, po katerem povprašujemo in ki je ponujen ali plačan za neko sredstvo; zaradi finančnih zmožnosti, motivacij ali posebnih interesov določenega kupca ali prodajalca je plačana cena lahko drugačna od vrednosti, ki bi jo lahko pripisali temu sredstvu;
34.
»datum ocenjevanja vrednosti« pomeni datum, za katerega velja mnenje o ocenjeni vrednosti, pri čemer mora vključevati tudi uro, ob kateri mnenje velja, če se vrednost tovrstnega sredstva lahko pomembno spremeni v enem samem dnevu;
35.
»tveganje glede trajnostnosti« pomeni tveganje glede trajnostnosti, kot je opredeljeno v 22. točki 2. člena Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (UL L 317 z dne 9. 2. 2019, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) 2019/2088);
36.
»dejavniki trajnostnosti« pomenijo dejavnike trajnostnosti, kot so opredeljeni v 24. točki 2. člena Uredbe (EU) 2019/2088.
II. PRAVILA VARNEGA IN SKRBNEGA POSLOVANJA
1. Organizacijski ustroj družbe za upravljanje
4. člen
(splošne zahteve)
(1)
Družba za upravljanje mora upoštevaje značilnosti, obseg in zapletenost storitev in poslov, ki jih opravlja, izpolnjevati splošne organizacijske zahteve tako, da:
1.
pripravi, izvaja in vzdržuje postopke odločanja ter organizacijsko strukturo, ki jasno in na dokumentiran način določa linije poročanja in razporeja naloge, pooblastila in odgovornosti;
2.
zaposli osebje, ki razpolaga z usposobljenostjo, znanjem in strokovnostjo, ki so potrebni za izvrševanje dodeljenih odgovornosti;
3.
zagotovi, da so vse zadevne osebe seznanjene s postopki, ki jih morajo upoštevati za pravilno izvrševanje svojih odgovornosti;
4.
zagotovi, da posameznim zadevnim osebam, ki opravljajo več nalog, to ne preprečuje opravljanja posamezne naloge na preudaren, pošten in strokoven način ter ustrezno razmeji naloge, ki jih ne more opravljati ista oseba, pri tem mora biti v vsakem trenutku zagotovljena ločenost izvajanja posameznih aktivnosti od kontrole teh aktivnosti;
5.
vzdržuje primerne in urejene evidence svojih poslov in dokumentov v zvezi z notranjo organizacijo in postopki;
6.
vzpostavi, izvaja in vzdržuje učinkovito notranje poročanje ter pretok informacij na vseh ustreznih ravneh;
7.
sprejme, izvaja in vzdržuje računovodske politike in postopke, ki ji omogočajo, da izdela in pravočasno posreduje finančna in druga poročila, ki prikazujejo resnično in pošteno sliko ter so skladna z vsemi veljavnimi računovodskimi standardi in drugimi pravili;
8.
vzpostavi, izvaja in vzdržuje primerne notranje kontrolne mehanizme, katerih namen je zagotoviti skladnost z odločitvami in postopki na vseh ravneh družbe za upravljanje;
9.
vzpostavi, izvaja in vzdržuje sisteme ter postopke, ki so primerni za ohranjanje varnosti, celovitosti, sledljivosti, zanesljivosti in zaupnosti informacij;
10.
spremlja in redno ocenjuje primernost in učinkovitost svojih sistemov in notranjih kontrol, ter sprejme primerne ukrepe za odpravljanje pomanjkljivosti;
11.
sprejme, izvaja in vzdržuje primerno politiko zagotavljanja neprekinjenega poslovanja, katere cilj je zagotoviti, da se ohranjajo ključni podatki in opravljanje ključnih nalog ter da se storitve in posli družbe za upravljanje v primeru izpada sistemov in postopkov ne prekinejo, ali, kadar to ni mogoče, zagotoviti pravočasno obnovitev podatkov in pravočasno nadaljevanje opravljanja storitev in poslov družbe za upravljanje;
12.
sprejme, izvaja in vzdržuje dokumentirano politiko provizij in upravičenih stroškov, ki se zaračunavajo vlagateljem oziroma izplačujejo iz sredstev sklada.
(2)
Pri izpolnjevanju zahtev iz 1., 3., 5., 6. in 8. točke prejšnjega odstavka mora družba za upravljanje upoštevati tudi tveganja glede trajnostnosti.
5. člen
(organizacija poslovanja)
(1)
Organizacija poslovanja družbe za upravljanje z natančno opredeljenimi pristojnostmi in odgovornostmi posameznih organizacijskih enot in razmerji do drugih organizacijskih enot zagotavlja pogoje za učinkovito vodenje družbe za upravljanje.
(2)
Organizacija poslovanja družbe za upravljanje z ustrezno funkcionalno in prostorsko razmejitvijo organizacijskih enot in delovnih mest omejuje oziroma preprečuje nastanek nasprotij med interesi strank in vlagateljev ter interesi družbe za upravljanje in njenih zaposlenih. Poslovni prostori družbe za upravljanje morajo biti funkcionalno in prostorsko ločeni od drugih družb, tudi od lastniško ali upravljavsko povezanih družb.
(3)
Družba za upravljanje zagotavlja transparenten in dokumentiran potek sprejemanja poslovnih odločitev v posameznih ključnih delovnih procesih ter ustrezen pretok informacij in dokumentacije med organizacijskimi enotami ter med njimi in drugimi osebami, vključenimi v posamezen delovni proces, ki so potrebne za sprejemanje odločitev.
(4)
Organizacijska struktura družbe za upravljanje mora omogočati učinkovito komunikacijo in sodelovanje na vseh organizacijskih ravneh, vključno z ustreznim pretokom informacij navzgor in navzdol. Pretok informacij navzgor je ustrezen, če omogoča posameznim vodstvenim ravnem dostop do informacij, ki so pomembne za sprejemanje poslovnih odločitev ter odločitev glede upravljanja tveganj. Pretok informacij navzdol je ustrezen, če omogoča zaposlenim dostop do znanj, ki so pomembna za izpolnjevanje njihovih pristojnosti in nalog.
(5)
Družba za upravljanje lahko opravljanje posameznih ključnih delovnih procesov, ki niso storitve in posli iz 99. člena ZISDU-3 za katere se pri prenosu njihovega opravljanja uporablja 3. 4. poglavje ZISDU-3, prenese na drugo osebo (v nadaljevanju tega odstavka: pooblaščenec), pri čemer pri odločanju o tem, ali pooblaščenec šteje za usposobljenega in sposobnega prevzeti naloge, družba za upravljanje deluje s potrebno skrbnostjo ter upošteva naravo nalog, ki jih bo opravljal pooblaščenec. Družba za upravljanje zagotovi, da pooblaščenec v zvezi z dejavnostjo, ki jo bo opravljal, izpolnjuje vse organizacijske zahteve, ki jih za navedeno dejavnost predpisujeta ZISDU-3 in ta sklep, ter zahteve glede navzkrižij interesov, kot jih določa 5. poglavje tega sklepa.
(6)
O prenosu iz prejšnjega odstavka družba za upravljanje obvesti Agencijo v rokih in na način, kot to določa sklep, ki ureja poročanje družb za upravljanje Agenciji.
6. člen
(delovni proces)
(1)
Družba za upravljanje opredeli potek izvajanja ključnih delovnih procesov in zagotovi, da se ti procesi izvajajo v skladu s predpisanimi politikami in postopki.
(2)
Ključni delovni procesi se izvajajo na podlagi postopkov, ki vključujejo opis delovnega procesa z seznamom aktivnosti in delovna navodila za posamične aktivnosti.
(3)
Družba za upravljanje zagotovi ustrezno stopnjo podrobnosti postopkov in navodil vključno z opisom organizacijske in poslovno-operativne strukture družbe za upravljanje, sistema dodeljevanja nalog, hierarhije sprejemanja odločitev ter pristojnosti in odgovornosti zaposlenih. Stopnja podrobnosti postopkov in navodil je odvisna od značilnosti, obsega in zapletenosti delovnih procesov ter potencialnih tveganj. V primeru kakršnih koli sprememb delovnih procesov ali pripadajočih aktivnosti morajo biti postopki in navodila ustrezno in nemudoma ažurirana.
(4)
Zaposleni morajo biti seznanjeni z vsebino tistih postopkov in navodil, ki jih potrebujejo za izpolnjevanje vseh svojih delovnih aktivnosti.
7. člen
(odgovornosti višjega vodstva)
(1)
Višje vodstvo mora uresničevati svoje odgovornosti v zvezi z vsakodnevnim poslovanjem družbe za upravljanje na način, ki je skladen s sprejetimi cilji, strategijami in politikami ter ob upoštevanju sprejete nagnjenosti k tveganjem in limitov tveganj, kjer ti obstajajo, s sposobnostjo za prevzemanje tveganj ter s spodbudami, ki izhajajo iz politik in praks prejemkov za to kategorijo zaposlenih družbe za upravljanje.
(2)
Organiziranost ter postopki delovanja in sprejemanja odločitev višjega vodstva morajo biti pregledni ter morajo temeljiti na natančno opredeljenih, doslednih in uveljavljenih pristojnostih in odgovornostih posameznih funkcij višjega vodstva, vključno z ustreznim poročanjem upravi in nadzornemu svetu o zadevah, ki so potrebne za uresničevanje odgovornosti uprave in nadzornega sveta.
8. člen
(nadzor nad višjim vodstvom)
Uprava mora zagotoviti učinkovit nadzor nad višjim vodstvom v zvezi z njegovimi odgovornostmi in pristojnostmi, ter opredelitvijo ustreznih ukrepov za primer neupoštevanja korporativnih vrednot družbe za upravljanje in kulture upravljanja tveganj.
9. člen
(zaposleni)
(1)
Družba za upravljanje mora zaposlovati zadostno število ustrezno izobraženih, strokovno usposobljenih in izkušenih oseb, glede na potrebe svoje organizacijske strukture, obsega in zahtevnosti delovnih procesov ter izpostavljenosti tveganjem. Strokovna usposobljenost in izkušnje zaposlenih morajo ustrezati njihovim pristojnostim in odgovornostim ter zahtevnosti delovnih aktivnosti, ki jih opravljajo.
(2)
Ključni zaposleni morajo imeti ustrezno znanje in izkušnje s področja poslovanja družbe za upravljanje, ter izpolnjevati standarde ustrezne profesionalne skrbnosti iz sklepa Agencije, ki ureja skrbnost članov uprave in članov nadzornega sveta družbe za upravljanje.
(3)
Družba za upravljanje v primeru odsotnosti vsakega zaposlenega zagotovi njegovo nadomeščanje. V primeru odsotnosti ključnega zaposlenega mora imeti oseba, ki ga nadomešča, ustrezno pooblastilo za zastopanje in odločanje. Družba za upravljanje zagotovi, da odsotnost z delovnega mesta ali prekinitev delovnega razmerja s ključnim zaposlenim ne vpliva negativno na delovni proces in poslovanje družbe za upravljanje skladno s predpisi.
(4)
Družba za upravljanje zagotavlja, da sistem plačevanja in nagrajevanja zaposlenih ne spodbuja k škodljivemu prevzemanju tveganj.
(5)
V primeru, da družba za upravljanje pisno pooblasti osebe iz 122. člena ZISDU-3, da v njenem imenu opravljajo posamezne storitve oziroma posle, ki v skladu z 99. členom ZISDU-3 spadajo pod storitve upravljanja investicijskih skladov, oziroma s pooblastilom prenese opravljanje posameznega ključnega delovnega procesa iz tega sklepa, ki ni storitev oziroma posel iz 99. člena ZISDU-3 (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec), se pri ugotavljanju ustreznega števila zaposlenih iz prvega odstavka tega člena upošteva tudi število fizičnih oseb, ki pri pooblaščencu opravljajo storitve za družbo za upravljanje, če je na takšen način mogoče zagotoviti, da bo poslovanje družbe za upravljanje, upoštevaje obseg in zahtevnost poslovnih aktivnosti ter izpostavljenost tveganjem, skladno s tem sklepom.
(6)
Družba za upravljanje mora pri izpolnjevanju zahtev iz 2. in 4. točke prvega odstavka 4. člena tega sklepa in prvega odstavka tega člena ter za namen zagotavljanja učinkovitega nadzora nad storitvami oziroma posli, ki jih je prenesla na pooblaščenca, in za upravljanje tveganj povezanih z nadzorom nad temi storitvami oziroma posli, zagotavljati ustrezno znanje in zmogljivosti za učinkovito vključevanje tveganj glede trajnostnosti.
10. člen
(organizacijska kultura)
Družba za upravljanje vzpostavi trdno organizacijsko kulturo, ki temelji na visokih strokovnih standardih poslovanja in etičnih vrednotah ter pozitivnem odnosu zaposlenih do notranjih kontrol.
2. Računovodski in administrativni postopki ter elektronska podpora poslovanju
11. člen
(računovodski postopki)
(1)
Družba za upravljanje z uporabo računovodskih politik in postopkov iz 7. točke 4. člena tega sklepa zagotavlja zaščito imetnikov enot investicijskih skladov.
(2)
Računovodstvo investicijskih skladov oziroma podskladov krovnega sklada, ki jih upravlja družba za upravljanje, se vodi za vsak investicijski sklad oziroma podsklad krovnega sklada ločeno in sicer tako, da je mogoče ob vsakem času neposredno ugotoviti njihova sredstva in obveznosti do virov sredstev.
(3)
Računovodske politike in postopki, ki jih sprejme, izvaja in vzdržuje družba za upravljanje, morajo biti skladne z računovodskimi pravili, ki veljajo v državi članici, kjer je ustanovljen investicijski sklad, ki ga na podlagi ZISDU-3 upravlja družba za upravljanje.
12. člen
(postopki vrednotenja sredstev in obveznosti investicijskega sklada)
Družba za upravljanje sprejme, izvaja in vzdržuje postopke za pravilno in natančno vrednotenje sredstev in obveznosti investicijskega sklada, v skladu določbami ZISDU-3 in predpisi izdanimi na njegovi podlagi.
13. člen
(postopki pri izračunu čiste vrednosti sredstev in vrednosti enote)
(1)
Družba za upravljanje zagotovi, da se čista vrednost sredstev vsakega investicijskega sklada in vrednost enote vsakega investicijskega sklada, ki ga upravlja, izračuna na podlagi računovodskih politik in postopkov iz 9. člena tega sklepa, ter da se vsa vplačila in izplačila obračunajo po pravilni vrednosti enote oziroma čisti vrednosti sredstev.
(2)
Družba za upravljanje vzpostavi in uresničuje takšen sistem upravljanja, ki omogoča čimprejšnjo ugotovitev napak pri vrednotenju sredstev in obveznosti investicijskega sklada, izračunu čiste vrednosti sredstev in vrednosti enote ter odpravo nepravilnosti, ki so nastale zaradi ugotovljenih napak pri vrednotenju pri že izvedenih vplačilih in izplačilih iz sredstev investicijskega sklada.
14. člen
(postopek reševanja pritožb vlagateljev)
(1)
Družba za upravljanje vzpostavi in vzdržuje učinkovite ter pregledne postopke za razumno in hitro reševanje pritožb vlagateljev. Postopki reševanja pritožb vlagateljev morajo biti skladni s 70. členom ZISDU-3.
(2)
Družba za upravljanje mora zagotoviti, da vlagatelji lahko pritožbe vložijo brezplačno.
(3)
Informacije v zvezi z reševanjem pritožb vlagateljev so na zahtevo in brezplačno dostopne vlagateljem na način iz 10. člena Sklepa o objavah in neposrednem obveščanju imetnikov enot (Uradni list RS, št. 100/15, 31/17 in 64/21).
(4)
Družba za upravljanje znotraj svoje organizacijske strukture določi funkcijo, zadolženo za obravnavo pritožb, ki omogoča pošteno obravnavo pritožb in prepoznavanje in zmanjševanje morebitnih nasprotij interesov.
14.a člen
(pritožbe vlagateljev)
(1)
Družba za upravljanje Agenciji poroča o prejetih pritožbah vlagateljev, in sicer poroča o številu prejetih pritožb skupaj s kratkim opisom vzroka za pritožbe ter sprejetih ukrepih v zvezi s prejetimi pritožbami.
(2)
Roki za predložitev poročila iz prejšnjega odstavka tega člena so naslednji:
1.
do 1. junija tekočega leta za prvo četrtletje,
2.
do 1. septembra tekočega leta za drugo četrtletje,
3.
do 1. decembra tekočega leta za tretje četrtletje in
4.
do 1. marca naslednjega leta za zadnje četrtletje.
15. člen
(elektronska podpora poslovanju)
(1)
Družba za upravljanje vzpostavi strategijo razvoja informacijskih sistemov in politiko varnosti informacijskih sistemov.
(2)
Politika varnosti informacijskih sistemov družbe za upravljanje vključuje najmanj:
1.
cilje pri zagotavljanju varnosti informacijskih sistemov;
2.
načela in postopke za zaščito zaupnosti, neoporečnosti in razpoložljivosti informacij, pri čemer »zaupnost informacij« pomeni, da je informacija dostopna samo pooblaščenim uporabnikom, »neoporečnost informacij« pomeni, da je informacija točna in popolna, »razpoložljivost informacij« pomeni, da imajo pooblaščeni uporabniki v potrebnem času zagotovljen dostop do informacij;
3.
porazdelitev odgovornosti glede varovanja informacijske tehnologije, informacij, shranjenih v informacijskih sistemih družbe za upravljanje, ter pripadajoče dokumentacije, pri čemer »informacijska tehnologija« pomeni strojno in programsko opremo, »strojna oprema« pomeni opredmeteno računalniško in komunikacijsko opremo, »programska oprema« pomeni računalniške programe, postopke in pravila, ki zagotavljajo načrtovano operativnost strojne opreme.
(3)
Elektronski informacijski sistem družbe za upravljanje zagotavlja zanesljivost, celovitost, razpoložljivost, zaupnost in sledljivost informacij in podatkov, ki jih družba za upravljanje obdeluje v skladu z zakonodajo, na način, da smiselno in sorazmerno glede na sprejeta tveganja izpolnjuje tudi zahteve standardov in okvirov ravnanja na področju upravljanja, razvoja, varovanja in dokumentiranja informacijskih rešitev kot so ISO/IEC 27001 in ISO/IEC 27002.
(4)
Programska oprema, namenjena podpori vodenja poslovnih knjig in sestavljanju poslovnih poročil investicijskega sklada, mora imeti dokazilo o skladnosti programske opreme z vsakokrat veljavnimi predpisi s področja vodenja poslovnih knjig in sestavljanja poslovnih poročil. Za dokazilo o skladnosti šteje priloženo mnenje aktivnega preizkušenega revizorja informacijskih sistemov, da vsakokratna različica programske opreme izpolnjuje pogoje iz prvega stavka tega odstavka.
(5)
Družba za upravljanje zagotavlja, da dobavitelj programske opreme oziroma drug pogodbeni partner družbe za upravljanje zagotavlja ustrezne posodobitve računalniške programske opreme.
3. Sistem notranjih kontrol
3.1. Splošne določbe
16. člen
(splošna določba)
(1)
Notranje kontrole so v delovanje družbe za upravljanje načrtno in sistematično vgrajeni procesi, ki s svojim delovanjem zagotavljajo čim bolj varno in učinkovito opravljanje storitev za njeno lastno poslovanje in stranke. Osnovni cilj notranjih kontrol je zmanjšanje tveganj na sprejemljivo raven.
(2)
Notranje kontrole zajemajo vse aktivnosti, ki jih izvajajo uprava, višje vodstvo in vsi drugi zaposleni, z namenom zagotavljanja:
1.
primernega upravljanja tveganj;
2.
primernega varovanja premoženja družbe za upravljanje in njenih strank;
3.
zanesljivosti in pravilnosti finančnih in drugih informacij;
4.
poslovanja, skladnega s predpisi;
5.
primernega varovanja podatkov;
6.
doseganja zadanih poslovnih ciljev;
7.
ekonomične in učinkovite rabe sredstev.
(3)
Notranje kontrole se izvajajo na ravni vsakega posamičnega delovnega procesa družbe za upravljanje, vključno s spremljanjem delovanja elektronskih informacijskih sistemov ter delovanja zaposlenih družbe za upravljanje.
17. člen
(pristojnosti in odgovornosti uprave in nadzornega sveta na področju notranjih kontrol)
(1)
Uprava družbe za upravljanje na področju notranjih kontrol:
1.
odgovarja za izvajanje splošne naložbene politike vsakega posameznega investicijskega sklada, ki ga upravlja, v skladu s prospektom, pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada;
2.
nadzoruje odobritve naložbenih strategij za vsak investicijski sklad, ki ga upravlja;
3.
odgovarja za uvedbo trajne in učinkovite funkcije zagotavljanja skladnosti, ne glede na to, ali je bilo opravljanje te funkcije preneseno na pooblaščenca ali ne;
4.
zagotavlja in redno preverja, da se naložbena politika, naložbene strategije in omejitve tveganja vsakega posameznega investicijskega sklada, ki ga upravlja, pravilno in učinkovito izvajajo in upoštevajo, ne glede na to, ali je bilo opravljanje funkcije upravljanja tveganj preneseno na pooblaščenca ali ne;
5.
sprejme postopke po katerih se sprejemajo naložbene odločitve za vsak investicijski sklad, ki ga upravlja, in redno preverja ustreznosti postopkov ter zagotavlja, da so take odločitve v skladu z odobrenimi naložbenimi strategijami;
6.
sprejme in redno preverja načrt upravljanja tveganj ter ureditev, procese in tehnike za izvajanje tega načrta, vključno s sistemom omejitve izpostavljenosti za vsak investicijski sklad, ki ga upravlja;
7.
odgovarja za vključitev tveganj glede trajnostnosti v dejavnosti iz 1. do 6. točke tega odstavka.
(2)
Pristojnosti in odgovornosti iz prvega odstavka tega člena ni mogoče prenesti na nižje vodstvene ravni ali na pooblaščenca.
(3)
Uprava redno prejema poročila o izvajanju naložbenih strategij in postopkov za sprejemanje naložbenih odločitev iz 2. do 5. točke prvega odstavka tega člena.
(4)
Uprava in nadzorni svet:
1.
ocenjujeta in redno preučujeta učinkovitost politik, postopkov in aktivnosti vzpostavljenih za izpolnjevanje obveznosti iz ZISDU-3;
2.
sprejmeta ustrezne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti.
(5)
Uprava in nadzorni svet najmanj enkrat letno prejmeta pisna poročila s področja zagotavljanja skladnosti poslovanja, notranje revizije in upravljanja tveganj. V poročilih mora biti zlasti navedeno, ali so bili za odpravo pomanjkljivosti sprejeti ustrezni ukrepi.
18. člen
(odgovornost višjega vodstva na področju notranjih kontrol)
Višje vodstvo na področju notranjih kontrol odgovarja za njihovo sprotno izvajanje na področjih, za katera ima pooblastila, ter za redno in pravilno poročanje upravi in nadzornemu svetu v skladu s tretjim odstavkom 17. člena tega sklepa.
19. člen
(sistem notranjih kontrol)
(1)
Družba za upravljanje vzpostavi sistem notranjih kontrol in zagotavlja, da deluje v skladu s tem sklepom.
(2)
Sistem notranjih kontrol sestavljajo sprotne notranje kontrole in naslednje trajne funkcije sistema notranjih kontrol:
1.
funkcija zagotavljanja skladnosti;
2.
služba notranje revizije;
3.
funkcija upravljanja tveganj.
20. člen
(organiziranost sistema notranjih kontrol)
(1)
Uprava družbe za upravljanje pri organizaciji sistema notranjih kontrol upošteva oziroma zagotavlja, da:
1.
sistem notranjih kontrol prispeva k skrbnemu in varnemu poslovanju družbe za upravljanje in poslovanju v skladu s pravili ravnanja;
2.
so trajne funkcije sistema notranjih kontrol neodvisne od poslovnih področij, ki jih spremljajo in kontrolirajo;
3.
obstajajo postopki za posredovanje pomembnih in upravičenih opozoril upravi družbe za upravljanje o ugotovitvah notranjih kontrol, tudi mimo linij poročanja, določenih z internimi akti.
(2)
Šteje se, da je izpolnjen pogoj iz 1. točke prvega odstavka tega člena, če sistem notranjih kontrol zagotavlja:
1.
učinkovito in pravilno izvajanje načrtovanih delovnih procesov;
2.
zanesljivost informacij o finančnem in operativnem poslovanju družbe za upravljanje in investicijskih skladov za notranjo in zunanjo uporabo;
3.
skladnost poslovanja družbe za upravljanje z veljavno zakonodajo, standardi, kodeksi, politikami in postopki ter drugimi zanjo obvezujočimi dokumenti ter poslovnimi odločitvami;
4.
preglednost in dokumentiranost procesa sprejemanja odločitev v okviru sistema notranjih kontrol, ki bo preprečeval nastanek nasprotja interesov;
5.
formalnost postopkov za izpolnitev predlogov in priporočil notranje revizije;
6.
ravnanje družbe za upravljanje v najboljšem interesu investicijskih skladov in imetnikov enot investicijskih skladov.
(3)
Šteje se, da je izpolnjen pogoj iz 2. točke prvega odstavka tega člena, če sistem notranjih kontrol zagotavlja najmanj:
1.
funkcionalno ločenost zaposlenih, ki delujejo v okviru trajnih funkcij sistema notranjih kontrol, od aktivnosti, ki jih ti zaposleni po službeni dolžnosti spremljajo in kontrolirajo;
2.
organizacijsko ločenost posameznih trajnih funkcij sistema notranjih kontrol od delovnih procesov, ki jih mora ta funkcija spremljati in kontrolirati, razen v primerih ko na podlagi načela sorazmernosti ta sklep dovoljuje drugačno ureditev;
3.
da višina plačil, povračil in drugih ugodnosti zaposlenih, ki delujejo v okviru trajnih funkcij sistema notranjih kontrol, ni neposredno odvisna od uspešnosti poslovnih področij, ki jih ti zaposleni spremljajo in kontrolirajo.
(4)
Šteje se, da je izpolnjen pogoj iz 3. točke prvega odstavka tega člena, če sistem notranjih kontrol zagotavlja:
1.
neposrednost notranjega toka obveščanja med odgovornimi v okviru sistema notranjih kontrol in upravo;
2.
redno poročanje na sejah uprave družbe za upravljanje o delovanju in ugotovitvah sistema notranjih kontrol.
(5)
Trajnost funkcije se zagotavlja z rednim opravljanjem nalog funkcije na podlagi enakomernega časovnega razporeda izvajanja nalog, določenega na podlagi ocene tveganj v zvezi z nalogami, ki jih opravlja trajna funkcija notranjih kontrol. Trajne funkcije morajo biti sposobne hitrega odziva na nepredvidene dogodke ne glede na organiziranost v skladu s tem sklepom. Trajnost funkcij sistema notranjih kontrol je potrebno zagotoviti tudi v primeru, da družba za upravljanje opravljanje nalog teh funkcij prenese na drugo osebo v skladu z določbami ZISDU-3 in tem sklepom.
3.2. Sprotne notranje kontrole
21. člen
(področja sprotnih notranjih kontrol)
(1)
Sprotne notranje kontrole se preko računalniškega in/ali človeškega nadzora izvajajo tekom delovnih procesov družbe za upravljanje.
(2)
Sprotne notranje kontrole pomenijo zlasti zagotavljanje in stalno preverjanje:
1.
delovnih aktivnosti;
2.
poročanja družbe za upravljanje ter obveščanja javnosti;
3.
delovanja elektronskega informacijskega sistema;
4.
upravljanja z zaposlenimi.
(3)
Sprotne notranje kontrole delovnih aktivnosti vključujejo ugotavljanje ustreznosti pri izvajanju administrativnih in računovodskih postopkov, vključno s preverjanjem pravilnosti sklepanja poslov v zvezi s premoženjem v upravljanju družbe za upravljanje in preverjanjem upoštevanja omejitev izpostavljenosti merljivim tveganjem.
(4)
Sprotne notranje kontrole poročanja vključujejo ugotavljanje vsebinskih pomanjkljivosti in drugih napak zaposlenih pri izdelavi notranjih in zunanjih poročil ter obvestil javnosti.
(5)
Sprotne notranje kontrole elektronskega informacijskega sistema vključujejo:
1.
pri izvajanju strategije razvoja elektronskega informacijskega sistema: ugotavljanje skladnosti s poslovnimi in delovnimi procesi, kvalitete projektnega načrtovanja, vključenosti ustrezno usposobljenih kadrov in seznanjenosti različnih vodstvenih ravni s pripadajočo problematiko;
2.
pri zagotavljanju varnosti elektronskega informacijskega sistema: logične in fizične kontrole pri dostopanju do elektronskega informacijskega sistema;
3.
pri strojni opremi: ugotavljanje njene ustreznosti glede zahtev pripadajočih poslovnih in delovnih procesov, notranjih in tehničnih standardov ter rednosti njenega vzdrževanja;
4.
pri programski opremi: ugotavljanje njene ustreznosti in uporabnosti v delovnih procesih in aktivnostih v smislu izpolnjevanja zahtev uporabnikov, rednosti njenega vzdrževanja, ter ločevanja funkcij razvoja, vzdrževanja in uporabe programske opreme.
(6)
Sprotne notranje kontrole zaposlenih obsegajo kontrolo zasedenosti delovnih mest ter ustreznosti znanja in strokovne usposobljenosti zaposlenih.
(7)
Obseg sprotnih notranjih kontrol družba za upravljanje prilagodi tveganjem, ki jim je izpostavljena na posameznih področjih.
22. člen
(tehnične in fizične kontrole)
Družba za upravljanje vzpostavi sistem tehničnih in fizičnih kontrol za omejevanje dostopa in varovanje svojih prostorov, opreme in podatkov.
3.3. Zagotavljanje skladnosti poslovanja s predpisi
23. člen
(skladnost poslovanja s predpisi)
(1)
Družba za upravljanje sprejeme, izvaja in vzdržuje politike in postopke, katerih namen je zaznavanje tveganja neskladnosti poslovanja družbe za upravljanje z obveznostmi iz ZISDU-3, zavezujočimi akti Evropske Unije s področja poslovanja družbe za upravljanje, ter s tem povezanih tveganj. Družba za upravljanje sprejme primerne ukrepe in postopke, katerih namen je zmanjšati ta tveganja in omogočiti Agenciji, da učinkovito opravlja nadzor v skladu z ZISDU-3 in drugimi zakoni, za katere je pristojna.
(2)
Pri izpolnjevanju zahteve iz prejšnjega odstavka družba za upravljanje upošteva naravo, obseg in kompleksnost poslovanja ter naravo in obseg storitev in poslov, ki jih opravlja.
24. člen
(politika skladnosti poslovanja)
(1)
Namen in bistveni elementi skladnosti poslovanja družbe za upravljanje ter opredelitev, pristojnosti in odgovornosti trajne funkcije zagotavljanja skladnosti poslovanja so opredeljene v ustreznem notranjem aktu, ki ga sprejeme uprava s soglasjem nadzornega sveta (politika skladnosti poslovanja).
(2)
V politiki skladnosti poslovanja mora biti v zvezi z pristojnostmi in odgovornostmi trajne funkcije zagotavljanja skladnosti poslovanja ustrezno opredeljeno načrtovanje, spremljanje, ocenjevanje in poročanje funkcije zagotavljanja skladnosti poslovanja iz 25. člena.
(3)
Poleg vsebin iz prvega in drugega odstavka politika skladnosti poslovanja vsebuje razmejitev med nalogami funkcije zagotavljanja skladnosti poslovanja in preostalimi ključnimi funkcijami družbe za upravljanje, ter posebej obvladovanje nasprotja interesov ter razmejitev nalog med različnimi funkcijami, kadar družba za upravljanje uporabi izjemo iz tretjega odstavka 25. člena.
25. člen
(funkcija zagotavljanja skladnosti poslovanja s predpisi)
(1)
Družba za upravljanje vzpostavi in vzdržuje trajno ter učinkovito funkcijo zagotavljanja skladnosti poslovanja, ki deluje neodvisno in ima naslednje odgovornosti:
1.
spremljanje in redno ocenjevanje ustreznosti in učinkovitosti vzpostavitve in delovanja ukrepov, politik in postopkov, sprejetih za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti družbe za upravljanje pri izpolnjevanju njenih obveznosti;
2.
svetovanje in pomoč zadevnim osebam, pristojnim za opravljanje storitev in poslov, pri usklajevanju poslovanja družbe za upravljanje z zahtevami, določenimi s predpisi iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(2)
Za pravilno in neodvisno delovanje funkcije iz prejšnjega odstavka tega člena, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
družba za upravljanje imenuje osebo, odgovorno za izvajanje funkcije zagotavljanja skladnosti poslovanja ter za redno poročanje upravi družbe za upravljanje zvezi s spremljanjem skladnosti poslovanja;
2.
osebe, ki izvajajo funkcijo zagotavljanja skladnosti poslovanja imajo potrebne pristojnosti, vire, strokovno znanje in dostop do vseh potrebnih informacij;
3.
uprava zagotovi, da funkcija zagotavljanja skladnosti poslovanja lahko uresničuje in koordinira naloge iz 26. člena na lastno pobudo, vključno s preiskavami morebitnih kršitev politike skladnosti poslovanja iz prvega odstavka 24. člena tega sklepa, ne da bi bili pri tem zaposleni službe skladnosti poslovanja izpostavljeni kakršnim koli poskusom neprimernega vplivanja ali pritiskov s strani člana uprave ali višjega vodstva, z namenom oslabitve neodvisnosti funkcije zagotavljanja skladnosti poslovanja;
4.
uprava zagotovi dosledno in pravočasno obravnavo vseh predloženih poročil, ugotovitev in predlogov ukrepov funkcije zagotavljanja skladnosti ter od višjega vodstva ali zaposlenih zahteva ustrezno ukrepanje v zvezi z ugotovljenimi neskladnostmi v skladu z dogovorjenimi roki. Morebitno neupoštevanje priporočil funkcije zagotavljanja skladnosti ter morebitne zamude pri odpravi ugotovljenih nepravilnosti glede na dogovorjene roke, mora biti pisno utemeljeno s strani naslovnika priporočil;
5.
osebe, ki izvajajo funkcijo zagotavljanja skladnosti poslovanja se ne ukvarjajo z opravljanjem storitev ali poslov, ki jih spremljajo;
6.
metoda nagrajevanja oseb, ki izvajajo funkcijo zagotavljanja skladnosti poslovanja, ne vpliva na njihovo objektivnost, niti ni verjetno, da bi vplivala nanjo.
(3)
Družbi za upravljanje ni treba izpolnjevati zahtev iz 5. točke drugega odstavka tega člena, če lahko dokaže, da glede na naravo, obseg in kompleksnost poslovanja ter naravo in obseg storitev in poslov, ki jih opravlja, učinkovitost njene funkcije zagotavljanja skladnosti poslovanja ni ogrožena, pri čemer mora ob vsakem trenutku izpolnjevati zahteve iz 4. točke 4. člena tega sklepa.
(4)
Uprava družbe za upravljanje mora o imenovanju ali razrešitvi vodje funkcije zagotavljanja skladnosti poslovanja oziroma osebe, ki je pooblaščena in odgovorna za opravljanje nalog navedene funkcije v primerih iz tretjega odstavka tega člena, obvestiti nadzorni svet (v nadaljevanju: odgovorna oseba za funkcijo zagotavljanja skladnosti).
26. člen
(naloge funkcije skladnosti poslovanja)
(1)
Funkcija skladnosti poslovanja uresničuje predvsem naslednje naloge v zvezi z ugotavljanjem in spremljanjem tveganja skladnosti:
1.
vzpostavitev in izvajanje programa dela, ki upošteva vsa področja storitev upravljanja investicijskih skladov, morebitnega opravljanja storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožnih storitev na podlagi 5. poglavja ZISDU-3 in storitev upravljanja alternativnih investicijskih skladov na podlagi zakona, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov;
2.
redno pisno poročanje upravi, ki vsebuje opis opravljenih dejavnosti funkcije skladnosti poslovanja z oceno izvajanja in učinkovitosti vzpostavitve in delovanja sistema notranjih kontrol ter povzetek ugotovljenih tveganj in popravnih ukrepov, ki so bili ali bodo sprejeti. Poročila morajo biti sestavljena v ustreznih časovnih razmikih in vsaj enkrat letno. Poročila mora kadar je to ustrezno, prejeti tudi funkcija upravljanja tveganj in služba notranje revizije;
3.
svetovanje, vključno z zagotavljanjem podpore za usposabljanje osebja, zagotavljanjem vsakodnevne pomoči osebju in s sodelovanjem pri določanju novih politik in postopkov znotraj družbe za upravljanje oziroma uvajanju novih produktov, ter zagotavljanje da je le-to skladno s predpisi, standardi in notranjimi akti družbe za upravljanje;
4.
neodvisna preiskava o morebitnih kršitvah politik skladnosti poslovanja, tudi na podlagi dvostranske komunikacije s katerim koli zaposlenim družbe za upravljanje;
5.
preverjanje strukture prejemkov in njenega vpliva na skladnost družbe za upravljanje z zakonodajo, predpisi in notranjimi politikami.
(2)
Program dela iz 1. točke prejšnjega odstavka mora določiti prednostne naloge, ki izhajajo iz ocene tveganja skladnosti in s tem zagotoviti celostno spremljanje tveganja skladnosti. Oceno tveganja skladnosti se opravlja redno, da se zagotovi, da osredotočenost in obseg izvajanja programa dela in svetovanja za skladnost ostaneta ustrezna. Prepoznana tveganja je potrebno preverjati redno in občasno po potrebi, da se tako zagotovi, da se upoštevajo morebitna nova pojavljajoča se tveganja (npr. zaradi novih področij poslovanja ali drugih sprememb v strukturi družbe za upravljanje).
27. člen
(neposreden dostop do nadzornega sveta)
(1)
Družba za upravljanje mora odgovorni osebi za funkcijo zagotavljanja skladnosti poslovanja zagotoviti redno sodelovanje na sejah nadzornega sveta v delu, ki se nanašajo na tveganje skladnosti ali sejah ustreznih komisij nadzornega sveta, kadar te obstajajo. Odgovorna oseba za funkcijo zagotavljanja skladnosti poslovanja na teh sejah zagotavlja analize, ocene in druge informacije glede tveganja skladnosti ter zastopa stališča funkcije zagotavljanja skladnosti poslovanja, ki so v skladu s politikami skladnosti poslovanja. Družba za upravljanje mora odgovorni osebi za funkcijo zagotavljanja skladnosti poslovanja zagotoviti dostop do zapisnikov sej nadzornega sveta.
(2)
Družba za upravljanje mora zagotoviti, da funkcija zagotavljanja skladnosti poslovanja o svojih ugotovitvah v zvezi s tveganjem skladnosti poslovanja poroča upravi in nadzornemu svetu ter kadar je ustrezno funkciji upravljanja tveganj neovirano in neodvisno. Neovirano poročanje pomeni, da funkcija zagotavljanja skladnosti poslovanja poroča navedenim organom oziroma funkcijam brez morebitnih zahtev ali pritiskov s strani člana uprave ali višjega vodstva po neprimernem prilagajanju ali izpuščanju informacij. Družba za upravljanje mora v ta namen zagotoviti, da je vsebina navedenega poročanja upravi in nadzornemu svetu opredeljena s strani funkcije zagotavljanja skladnosti poslovanja in ne s strani uprave ali nadzornega sveta. Neodvisno obveščanje pomeni, da lahko funkcija zagotavljanja skladnosti poslovanja poroča nadzornemu svetu brez predhodne predložitve zadevnega obvestila upravi v podpis oziroma odobritev.
3.4. Notranja revizija
28. člen
(služba notranje revizije)
(1)
Družba za upravljanje vzpostavi in vzdržuje službo notranje revizije, ki je funkcionalno in organizacijsko ločena od drugih organizacijskih enot družbe za upravljanje, neposredno podrejena upravi družbe za upravljanje in ima naslednje odgovornosti:
1.
vzpostavitev, izvajanje in vzdrževanje revizijskega načrta za pregled ter ocenjevanje primernosti in učinkovitosti sistemov družbe za upravljanje, delovanja notranjih kontrol in pogodbenih razmerij družbe za upravljanje;
2.
izdajanje priporočil na podlagi rezultatov notranjerevizijskih pregledov;
3.
preverjanje skladnosti ukrepov, sprejetih za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti, z navedenimi priporočili;
4.
poročanje organom vodenja in nadzora družbe za upravljanje v zvezi z notranjo revizijo.
(2)
Namen, pristojnost, odgovornost in naloge službe notranje revizije so opredeljene v ustreznem notranjem aktu, ki ga je po potrditvi s strani uprave odobril nadzorni svet družbe za upravljanje (notranjerevizijska temeljna listina).
29. člen
(naloge službe notranje revizije)
(1)
Služba notranje revizije ima naslednje naloge:
1.
spremljanje in vrednotenje učinkovitosti upravljanja tveganj;
2.
pregled, vrednotenje in preizkušanje učinkovitosti notranjih kontrol;
3.
presojo procesa ocenjevanja kapitalske ustreznosti glede na lastno oceno tveganj družbe za upravljanje;
4.
presojo zanesljivosti elektronskega informacijskega sistema;
5.
presojo zanesljivosti in verodostojnosti računovodskih evidenc in finančnih poročil;
6.
presojo zanesljivosti in verodostojnosti drugih evidenc po tem sklepu;
7.
preverjanje popolnosti, zanesljivosti in pravočasnosti poročanja v skladu s predpisi;
8.
preverjanje skladnosti poslovanja družbe za upravljanje s predpisi, politikami, postopki in sprejetimi ukrepi;
9.
redno izvajanje presoje zasnove, izvajanja in učinkov politik prejemkov družbe za upravljanje;
10.
izvajanje posebnih preiskav.
(2)
Služba notranje revizije opravlja notranje revidiranje poslovanja v skladu s:
1.
standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju;
2.
drugimi pravili notranjega revidiranja razvrščenimi v Hierarhijo pravil notranjega revidiranja;
3.
notranjimi pravili notranje revizije iz drugega odstavka 28. člena tega sklepa.
30. člen
(zaposleni v službi notranje revizije)
(1)
Za opravljanje nalog notranjega revidiranja družba za upravljanje zaposli najmanj eno osebo, ki je pridobila naziv preizkušeni notranji revizor ali preizkušena notranja revizorka (v nadaljnjem besedilu: notranji revizor) v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje.
(2)
Osebo iz prvega odstavka tega člena oziroma vodjo službe notranje revizije, če to ni ena in ista oseba, imenuje in razreši uprava ob soglasju nadzornega sveta.
(3)
Osebe, ki opravljajo naloge notranjega revidiranja, v družbi za upravljanje ne smejo opravljati nobenih drugih nalog.
(4)
Nalog notranjega revidiranja ne smejo opravljati člani uprave družbe za upravljanje.