TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe:

- delno spremeni v I. točki izreka tako, da se zavrne zahtevek za plačilo dodatka za poveljevanje in pripadajočih procesnih obresti v skupnem znesku 450,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 9. 2019;

- delno razveljavi v I. točki izreka glede plačila odškodnine za nezagotovljena dnevni in tedenski počitek in pripadajočih procesnih obresti v skupnem znesku 7.070,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 9. 2019, in v III. točki izreka glede odločitve o stroških postopka ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni in nerazveljavljeni izpodbijani del (glede plačila odškodnine za nezagotovljen tedenski počitek in pripadajočih procesnih obresti v skupnem znesku 614,86 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 9. 2019) sodbe sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Ni v pristojnosti sodišča, da določa posamezne dolžnosti, za katere bi pripadel dodatek za poveljevanje. Sodišče prve stopnje je zato zmotno kot ključno štelo okoliščino, da je tožnik dejansko izvedel nadomeščanje poveljnika oddelka, pri čemer iz ugotovitev izpodbijane sodbe celo izhaja, da se je tožnik udeleževal le (večernih) sestankov, ki bi se jih sicer poveljnik oddelka, ne pa tudi (drugih) nalog poveljevanja. Bistveno je, da tožnik ni bil imenovan niti kot poveljnik oddelka niti kot njegov namestnik, ki bi bil pooblaščen za poveljevanje.

Višina odškodnine za premoženjsko škodo zaradi posega v pravico do dnevnega počitka ni avtomatična protivrednost plačila za 11 ur (dnevno), temveč je odvisna od obsega ugotovljene škode, ki jo je delavec utrpel zaradi posega v to pravico; torej od števila ur, ki ustreza uram več opravljenega dela zaradi kršitve delodajalca, tj. neplačanim uram dela, opravljenega v času, ko bi sicer moral koristiti dnevni počitek.