Pravilnik o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 57-2654/2011, stran 8297 DATUM OBJAVE: 15.7.2011

RS 57-2654/2011

2654. Pravilnik o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov
Na podlagi tretjega odstavka 58. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1, Uradni list RS, št. 16/08, 123/08 in 30/11) ministrica za kulturo izdaja
P R A V I L N I K
o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov

1. člen

(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa način označevanja nepremičnih kultur­nih spomenikov (v nadaljnjem besedilu: spomenik) ter obliko in vsebino oznak na spomenikih.

2. člen

(dolžnost označevanja spomenikov)

(1)

Vsak spomenik mora biti zaradi boljše prepoznavnosti označen z oznako spomenika v skladu s tem pravilnikom.

(2)

Oznaka spomenika je označevalna tabla (v nadaljnjem besedilu: tabla) na pročelju spomenika ali podobnem primer­nem mestu. Njena namestitev je obravnavana kot vzdrževalna dela.

(3)

Na poseben način se s talno tablo označi spomenik manjših dimenzij (npr. javna skulptura, znamenje, vodnjak, edikula, krajinski spomenik).

(4)

V izjemnem primeru, kadar to zahteva varstveni režim, je tabla lahko nameščena na poseben nosilec pred objektom.

(5)

Za namestitev table je potrebna priglasitev v skladu z 2. točko 28. člena ZVKD-1. Del vloge za priglasitev je skica s predlagano mikrolokacijo postavitve.

(6)

Izjemoma se ne označujejo posamezni arheološki ali drugi spomeniki, kadar tako določa akt o razglasitvi in je to nuj­no zaradi načina varovanja spomenika ali njegovih delov.

(7)

Spomeniki, uvrščeni na seznam UNESCO, in spome­niki evropskega pomena se namesto s tablo po tem pravilniku označijo v skladu z mednarodnimi akti, ki določajo njihov sta­tus. Lahko so označeni tudi s tablo po tem pravilniku.

3. člen

(vsebina oznake spomenika)
Tabla spomenika državnega ali lokalnega pomena je okrogle oblike. Na njej so osnovne informacije o spomeniku.

(1)

Osnovne informacije o spomeniku sestavljajo:

-

ime spomenika, ki je praviloma enako imenu enote dediščine iz registra kulturne dediščine brez krajevnega dela imena,

-

enotna identifikacija dediščine iz registra kulturne de­diščine,

-

vrsta spomenika,

-

ime samoupravne lokalne skupnosti, ki je razglasila spo­menik lokalnega pomena, oziroma ime »Republika Slovenija« za spomenik državnega pomena.

(2)

Vsi napisi na tabli so v slovenščini. Na območjih občin, kjer se kot uradni jezik uporabljata tudi italijanščina in madžar­ščina, so napisi obvezno dodatno v teh jezikih, vendar ne smejo biti izrazno bolj poudarjeni od napisov v slovenščini. Dodatno so napisi lahko tudi v angleščini. Oblikovno so podrejeni ura­dnim jezikom v Sloveniji.

4. člen

(spoznavni znak Haaške konvencije)