TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

 

Ker je tožeča stranka postavila tožbeni zahtevek tako, da je zahtevala plačilo posameznih glavnic premalo izplačanih plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja za sporno obdobje z zapadlostjo v posameznem mesecu z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, bi moralo sodišče (glede na postavljeni pobotni ugovor) najprej ugotoviti obstoj terjatve tožeče stranke v okviru opisanega tožbenega zahtevka (in ne bi smelo samo računati zakonskih zamudnih obresti), nato ugotoviti obstoj (ali delni obstoj) terjatve tožene stranke, uveljavljane v pobot, ter nato v 3. členu izreka odločiti, da se terjatev tožeče stranke (ugotovljena v izreku sodbe) pobota s terjatvijo tožene stranke (ugotovljeno v izreku sodbe). Ni pravilno ravnanje sodišča, ki je samo računalo in pripisovalo zakonske zamudne obresti, saj je s tem prišlo do obrestovanja obresti, ki je prepovedano.

Ker tožena stranka ni dokazala, da bi izplačevala zneske tožeči stranki iz razlogov, v katerih zakon določa, da jih lahko zahteva nazaj (pridržanje pravice zahtevati vračilo, izogibanje sili), navedenih terjatev ne more uspešno uveljavljati v pobot. Vedela je, da je plačala nekaj, česar ni bila dolžna plačati.

ZPOMZO je določal izračunavanje zakonskih zamudnih obresti po konformni metodi, saj je določal, da je temeljna obrestna mera letna obrestna mera za denarne obveznosti v domačem denarju, ki zagotavlja ohranitev njihove realne vrednosti (revalorizacija). Ta zakon je veljal vse do 28.6.2003, ko je ZPOMZO-1 uveljavil linearni način izračunavanja obresti.