Nalaganje dokumenta...
Uredba o državnem prostorskem načrtu za daljnovod 2 × 110 kV Murska Sobota–Mačkovci, od SM 16 do SM 21
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 54/2026 DATUM OBJAVE: 13.3.2026
RS 54/2026
2026-01-0714
Na podlagi prvega odstavka 97. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 - ZDU-1O, 78/23 - ZUNPEOVE, 95/23 - ZIUOPZP, 23/24, 109/24, 25/25 - odl. US, 75/25 in 14/26) Vlada Republike Slovenije izdaja
Uredba o državnem prostorskem načrtu za daljnovod 2 × 110 kV Murska Sobota-Mačkovci, od SM 16 do SM 21
I. POGLAVJE
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet državnega prostorskega načrta)
(1)
S to uredbo se sprejme državni prostorski načrt za daljnovod 2 × 110 kV Murska Sobota- Mačkovci, od SM 16 do SM 21 (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2)
Grafični del državnega prostorskega načrta je v prostorskem informacijskem sistemu objavljen pod identifikacijsko številko 1455.
(3)
Državni prostorski načrt je marca 2026 pod številko naloge DPN 19/19 izdelalo podjetje Z E U družba za načrtovanje in inženiring d. o. o., Murska Sobota.
2. člen
(vsebina)
(1)
Ta uredba določa:
-
načrtovane prostorske ureditve;
-
območje državnega prostorskega načrta in rabo zemljišč;
-
pogoje glede namembnosti, lege, velikosti in oblikovanja posegov v prostor;
-
pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje;
-
merila in pogoje za parcelacijo;
-
pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
-
etapnost izvedbe prostorske ureditve;
-
prostorske izvedbene akte občin, na katere uredba neposredno vpliva;
-
druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta;
-
dopustna odstopanja;
-
nadzor.
(2)
Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnem za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora na Mestni občini Murska Sobota in Občini Puconci.
(3)
Za državni prostorski načrt je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje po odločbi Ministrstva za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije št. 35406-65/2025-11 z dne 16. 10. 2025.
(4)
Oznake, navedene v 3., 4., 5., 6., 7., 9., 15., 17., 18., 19., 20., 21., 22., 23., 30. in 38. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta. Oznake stojnih mest stebrov (v nadaljnjem besedilu: SM) za obstoječi in načrtovani daljnovod 2 × 110 kV Murska Sobota-Mačkovci so sestavljene iz okrajšave SM in zaporedne številke stojnega mesta stebra.
II. POGLAVJE
NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(načrtovane prostorske ureditve)
S tem državnim prostorskim načrtom se načrtuje gradnja nadzemnega daljnovoda 2 × 110 kV Murska Sobota-Mačkovci, od SM 16 do SM 21 (v nadaljnjem besedilu: daljnovod), ki obsega:
-
izvedbo novega daljnovoda od SM 18 do SM 21 z novima SM 19A in 20A, vodniki ter drugo elektroenergetsko opremo in ohranitev obstoječega daljnovoda od SM 16 do SM 18;
-
odstranitev obstoječega daljnovoda od SM 18 do SM 21 v skupni dolžini približno 763 m, ki vključuje odstranitev SM 19 in SM 20, vodnikov ter druge elektroenergetske opreme med njima;
-
gozdni posek in ureditev gozdnega roba ter po končani gradnji zasaditev nadomestne vegetacije;
-
statično preveritev, prilagoditev in druga potrebna dela, povezana s stebri obstoječega daljnovoda, na katere se priključuje daljnovod;
-
izvedbo vseh drugih ureditev in ukrepov, potrebnih za gradnjo in nemoteno delovanje načrtovanih ureditev, vključno z ureditvijo dostopnih poti, delovnih površin in podobno.
III. POGLAVJE OBMOČJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA IN RABA ZEMLJIŠČ
4. člen
(območje državnega prostorskega načrta)
(1)
Območje državnega prostorskega načrta v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v teh katastrskih občinah, navedenih po posameznih ureditvah:
1.
območje varovalnega pasu nadzemnega daljnovoda širine 15 m od osi nadzemnega voda obojestransko, ki vključuje nadzemni vod, SM 16, SM 17, SM 18, SM 19A, SM 20A in SM 21, dostopne poti ter območje gozdnega poseka in ureditve gozdnega roba:
-
k. o. 108 Nemčavci: 61, 63, 72, 565, 566 in 573;
-
k. o. 109 Markišavci: 21, 22, 28, 29/3, 29/4, 30/3, 30/4, 31, 32/2, 32/3, 33/2, 33/3, 34 in 36;
-
k. o. 77 Puconci: 1109, 1110, 1111/1, 1111/2, 1112/1, 1112/2, 1115, 1144, 1145, 1146, 1147/1, 1147/3, 1148/4 in 1581/1;
2.
območje dostopnih poti in gozdnega poseka ter ureditve gozdnega roba zunaj varovalnega pasu iz prejšnje točke:
-
k. o. 108 Nemčavci: 72;
-
k. o. 109 Markišavci: 28;
-
k. o. 77 Puconci: 1109, 1110, 1111/1, 1111/2, 1112/1, 1145, 1146, 1147/1 in 1581/1;
3.
območje odstranitve obstoječega daljnovoda od SM 18 do SM 21, SM 19 in SM 20 ter dostopnih poti, vse zunaj območij iz prejšnjih dveh točk:
-
k. o. 108 Nemčavci: 72;
-
k. o. 109 Markišavci: 29/1, 29/2, 29/3, 30/1, 30/2, 31, 32/1, 33/1, 34 in 36;
-
k. o. 77 Puconci: 1095/1, 1095/2, 1099/3, 1100, 1101, 1102, 1105, 1106, 1107/1, 1107/2, 1111/1, 1111/2, 1112/1 in 1581/1.
(2)
Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz meje območja v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel, list št. 3.
5. člen
(raba zemljišč)
(1)
Na območju varovalnega pasu nadzemnega daljnovoda iz 1. točke prvega odstavka 4. člena te uredbe se upoštevajo pogoji glede rabe zemljišč v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo in uporabo objektov ter opravljanje dejavnosti v varovalnem pasu nadzemnega voda 110-kV daljnovodov. Lokalna skupnost v skladu s predpisi, ki urejajo elektromagnetna sevanja, ne sme spreminjati namenske rabe zemljišč v rabo, ki bi omogočala gradnjo objektov ali izvajanje dejavnosti, uvrščenih na I. območje varstva pred elektromagnetnim sevanjem, ki potrebuje povečano varstvo pred elektromagnetnim sevanjem.
(2)
Na območju dostopnih poti, gozdnega poseka in ureditve gozdnega roba zunaj varovalnega pasu daljnovoda iz 2. točke prvega odstavka 4. člena te uredbe investitor oziroma upravljavec ureditev po tem državnem prostorskem načrtu začasno, za čas trajanja gradnje, rekonstrukcije ali vzdrževanja, izvaja načrtovane ureditve ali dejavnosti, potrebne za izvedbo in nemoteno delovanje ureditev, v skladu s tem državnim prostorskim načrtom.
(3)
Na območju odstranitve obstoječega daljnovoda od SM 18 do SM 21 iz 3. točke prvega odstavka 4. člena te uredbe se do dokončne odstranitve obstoječega daljnovoda 15 m od osi nadzemnega voda obojestransko upoštevajo pogoji glede rabe iz prvega odstavka tega člena, na preostalem območju pa pogoji iz drugega odstavka tega člena.
(4)
Raba zemljišč je razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz umestitve načrtovanih prostorskih ureditev v prostor, Raba zemljišč, list št. 2.2.
IV. POGLAVJE
POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI, LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA POSEGOV V PROSTOR
6. člen
(potek trase)
(1)
Trasa daljnovoda od SM 16 do SM 18 poteka po trasi obstoječega daljnovoda. Na SM 18 se trasa daljnovoda usmeri zahodno do novega SM 19A, nato poteka proti severozahodu in zaobide gozdno območje do novega SM 20A ter se znova usmeri proti obstoječi trasi do SM 21. Obstoječi SM 18 in SM 21 nista predvideni za menjavo, razen če se pri nadaljnjem projektiranju ugotovi drugače. Skupna dolžina daljnovoda je približno 1,3 km. Daljnovod poteka po območju Mestne občine Murska Sobota in Občine Puconci.
(2)
Obstoječi daljnovod od SM 18 do SM 21 se vključno s SM 19 in SM 20 odstrani. Za čas prestavitve daljnovoda so na območju državnega prostorskega načrta dopustni začasni stebri, sidranje in drugi ukrepi, potrebni za nemoteno prestavitev daljnovoda.
7. člen
(tehnične značilnosti daljnovoda)
(1)
Daljnovod je dvosistemski daljnovod nazivne napetosti 110 kV. Daljnovod od SM 16 do SM 21 v dolžini približno 1,3 km se v celoti izvede kot nadzemni vod.
(2)
Nosilna konstrukcija daljnovoda je sestavljena iz dvosistemskih stebrov, ki so jeklene, prostorske, palične konstrukcije z obliko glave »sod«, omogočajo namestitev dveh trojk vodnikov in zaščitne vrvi v konici stebra. Tloris stebrov je kvadratnega prereza. Na celotni trasi daljnovoda sta načrtovana dva nova napenjalna stebra, in sicer SM 19A in SM 20A.
(3)
Konstrukcija stebrov ima betonske temelje, ojačane s konstrukcijsko armaturo. Temelji so predvidoma plitvi, razčlenjeni ali dvojni. Temelji so piramidasto oblikovani, pri dvojnih temeljih sta po dva vogalnika v skupnem temelju, pri razčlenjenih pa je vsak vogalnik v svojem temelju. Temelji so prilagojeni nosilnosti tal, ki jo oceni geomehanik ter se upošteva pri pridobitvi gradbenega dovoljenja in gradnji.
(4)
Na obstoječem daljnovodu sta nameščena dva sistema tipiziranih, jeklo-aluminijskih vodnikov preseka 240/40 mm2. Za novi daljnovod se predvidoma izbere najpogostejši tip vodnikov 243- AL1/39-ST1A ali 243-AL1/39-A20SA.
(5)
Na konicah stebrov je nameščena zaščitna vrv z vgrajenimi optičnimi vlakni (v nadaljnjem besedilu: OPGW), ki poleg strelovodne zaščite omogoča telekomunikacijske povezave. V sredici OPGW je 72 enorodovnih optičnih vlaken premera 16 mm v skladu s standardom ITU-T G.652.D. Na območju daljnovoda se namesti OPGW enakega tipa in spoji z obstoječim v novih kabelskih spojkah na napenjalnih stebrih.
(6)
Predvidena je uporaba kompozitnih izolatorjev z obesno opremo, dimenzije osnovne verige pa so prilagojene izolacijskemu nivoju Si123 z zdržno napetostjo industrijske frekvence 230 kV in zdržno udarno prednapetostjo 550 kV.
(7)
Obesni in spojni material je iz litega kovanega materiala, zaščiten z vročim pocinkanjem proti atmosferskim vplivom. Nosilne in napenjalne sponke za pritrditev vodnika so iz aluminijevih zlitin, enako velja za podaljševalne dele pri mehansko-tokovnih zvezah. OPGW se pritrdi z napenjalnimi spiralami, spajanje pa se izvede v kapastih kabelskih spojkah na napenjalnih stebrih.
(8)
Ozemljitev stebrov je predvidena v obliki štirih krakov, položenih diagonalno na vogalnike stebrov. Za ozemljitev se uporabi pocinkani valjanec 25 × 4 mm, dolžina trakov je predvidoma do 25 m na krak. Natančne dolžine se določijo pri projektiranju glede na meritev specifične upornosti terena. Ozemljila se položijo na območju državnega prostorskega načrta oziroma v varovalnem pasu daljnovoda.
(9)
Vsak steber se opremi z opozorilno tablico s predpisanim besedilom in oznako SM oziroma tekočo številko. Tablica se namesti približno 2,5 m nad terenom ter je opremljena z varnostnim znakom za električno napravo in napisom »Visoka napetost - smrtno nevarno«. Novi SM 19A in SM 20A dobita dodatno projektno oznako »A«.
(10)
Os daljnovoda in lokacije SM nadzemnega voda so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz umestitve načrtovanih prostorskih ureditev v prostor, Ureditvena situacija, list št. 2.1.1.
8. člen
(delovne površine)
(1)
Delovne površine, potrebne za gradnjo in obratovanje načrtovanega ter odstranitev obstoječega daljnovoda, obsegajo površine v varovalnem pasu nadzemnega voda in segajo 15 m od osi daljnovoda obojestransko. Delovne površine so predvsem na območjih okrog SM, dostopnih poti in gozdnega poseka. Na območjih, kjer je potreben gozdni posek vegetacije tudi zunaj varovalnega pasu nadzemnega voda ali kjer so dostopne poti zunaj varovalnega pasu, se lahko delovne površine razširijo do meje območja državnega prostorskega načrta.
(2)
Med gradbenimi deli prizadete površine, razen obstoječih dostopnih poti in površin na območjih SM, se po gradnji vrnejo v enako stanje in kakovost, kakor sta bila pred gradbenim posegom. Površine pod SM se zatravijo ali zasadijo z nižjo vegetacijo. V prvotno stanje oziroma stanje pred gradnjo daljnovoda se povrnejo tudi površine na območju odstranjenega daljnovoda in odstranjenih SM.
(3)
Dostopne poti se uredijo v skladu z določbami 9. člena te uredbe.
9. člen
(dostopne poti)
(1)
Za gradnjo daljnovoda se zagotovijo dostopne poti od javnih poti do predvidenih SM. Dostopne poti, kolikor je mogoče, potekajo po obstoječih cestah, poteh in kolovozih, ki se po potrebi razširijo in utrdijo. Kjer obstoječih poti ni ali niso primerne, se izvedejo nove. Obstoječe in morebitne nove dostopne poti se uporabljajo tudi med obratovanjem daljnovoda za redne letne preglede in vzdrževalna dela.
(2)
Če dostopne poti potekajo po obstoječih poteh, se utrdijo in po potrebi razširijo na približno 3 do 4 m.
(3)
Nove dostopne poti se izvedejo v širini od približno 3 do 4 m z odrivom približno 20 cm vrhnjega sloja rodovitne zemlje in utrditvijo s tamponom. Po končanih gradbenih delih lahko nove poti ostanejo, če je to v interesu lastnikov zemljišč in ni v nasprotju z omejitvami ali varstvenimi režimi, ali pa se vrnejo v prvotno stanje oziroma stanje pred gradnjo. Za oblikovanje novih dostopnih poti ni nujen izkop. Poti se lahko izvedejo le s položitvijo geotekstila, nasutjem in utrditvijo.
(4)
Dostopne poti do obstoječih SM, predvidenih za odstranitev, se po odstranitvi SM lahko vrnejo v prvotno stanje ali ohranijo, če je to v interesu lastnikov zemljišč in ni v nasprotju z omejitvami ali varstvenimi režimi.
(5)
Dovozi in priključki na javne ceste se izvedejo tako, da ne ovirajo prometa. Morebitne poškodbe cestišč se po končani gradnji sanirajo.
(6)
Med gradnjo dostopnih poti mora biti lastnikom zemljišč ves čas omogočen dostop do njihovih zemljišč.
(7)
Odseki dostopnih poti do SM potekajo večinoma po kmetijskih zemljiščih ter delno po obstoječih nekategoriziranih poteh in kolovozih. Pred začetkom gradnje se z vseh delovnih površin odrine rodovitna zemlja v zgornji plasti. Rodovitna zemlja se začasno hrani ločeno in po končanih delih uporabi v skladu z določbami tretjega odstavka 21. člena te uredbe. Po končanih delih se območje lahko povrne v prvotno stanje ali ohrani za redno vzdrževanje.
(8)
Dostopne poti do SM 19A, SM 20, SM 20A in SM 21 prečkajo arheološka območja. Na teh območjih se ne sme spreminjati terena, ta se ne sme vkopavati ali utrjevati. Začasne poti se uredijo z ločenim nasutjem povoznega materiala z vmesno plastjo filca. Po končanih delih se območje vrne v prvotno stanje. Če bi se v to območje posegalo z vkopom zaradi vzpostavitve dostopne poti, je treba zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo. Ob morebitnem odkritju kakovostno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin je te treba prezentirati »in situ« ter jih primerno vključiti v okolje in turistično promocijo kraja.
(9)
Odseki dostopnih poti do SM 19A in SM 20 potekajo po poplavnem območju. Nove dostopne poti ne smejo poslabšati poplavne ogroženosti območja. Premostitev do SM 19A čez Mejni potok se izvede s cevnim prepustom. Ta se po končani gradnji odstrani in območje povrne v prvotno stanje.
(10)
Dostopne poti so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz umestitve načrtovanih prostorskih ureditev v prostor, Ureditvena situacija, list št. 2.1.1.
(11)
Če je treba izvesti dostopne poti, ki niso prikazane v Prikazu umestitve načrtovanih prostorskih ureditev v prostor, Ureditvena situacija, list št. 2.1.1, se te lahko izvedejo na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe v skladu s prvim do devetim odstavkom tega člena.
10. člen
(krajinska ureditev)
(1)
Pri poteku nadzemnega voda čez gozdno površino se gozd na območju državnega prostorskega načrta iz varnostnih razlogov poseka. Drevesna in grmovna vegetacija se odstranita samo v potrebnem obsegu in tam, kjer je to nujno zaradi gradnje in delovanja daljnovoda ter gradnje in vzdrževanja dostopnih poti. Poseki morajo biti selektivni, tako da se odstrani le visokoraslo drevje, ki presega zahtevano varnostno višino oziroma odmike, povečane za letno rast vegetacije. Vitalna srednje velika in velika drevesa na gozdnem robu je treba ohraniti. Grmovna vegetacija se ohrani, če ne ovira gradnje in obratovanja daljnovoda. Po poseku je treba gozdni rob ustrezno sanirati. Obseg sanacije določi krajevno pristojni strokovni delavec Zavoda za gozdove Slovenije. Gozdni rob se oblikuje strokovno, tako da zagotavlja stabilnost ter ustrezno višinsko in vrstno sestavo. Kot najmanjša širina sanacije gozdnih robov se upošteva povprečna višina drevesnega sestoja.
(2)
Gozd v koridorju nadzemnega voda in po potrebi zunaj varovalnega pasu se vzdržuje z občasnim odstranjevanjem previsoko zrasle in nezaželene vegetacije. Z ustreznimi gozdnogospodarskimi ukrepi se zagotovi obnova ali ohranjanje grmovnega sloja in podrasti, urejajo se na novo oblikovani gozdni robovi in vidne zelene pregrade ter preprečuje razraščanje invazivnih vrst.
(3)
Vse površine, poškodovane med gradnjo, se takoj po končani gradnji vrnejo v enako stanje in kakovost, kakor sta bila pred gradbenim posegom. Odstranijo se vsi ostanki zemeljskega materiala in sanirajo poškodovane površine.
(4)
Na območju, kjer je predvidena odstranitev obstoječega daljnovoda, se na površini, kjer je bil prej gozd, vzpostavi prvotno stanje oziroma stanje pred izvedbo daljnovoda, pri čemer se upošteva namenska raba iz prostorskega izvedbenega akta Občine Puconci.
(5)
Stebri se oblikujejo kakovostno in transparentno ter so enake barve kot obstoječi (RAL 6003).
(6)
Območje predvidenega gozdnega poseka in pogozditve je razvidno iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz umestitve načrtovanih prostorskih ureditev v prostor, Ureditvena situacija, list št. 2.1.1.
V. POGLAVJE
POGOJI GLEDE KRIŽANJ OZIROMA PRESTAVITEV GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA TER PRIKLJUČEVANJA PROSTORSKIH UREDITEV NANJE
11. člen
(skupne določbe)
(1)
Skupni pogoji za gradnjo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra na območju državnega prostorskega načrta so:
-
projektiranje in gradnja posameznih križanj, morebitnih začasnih ali trajnih prestavitev, zaščite gospodarske javne infrastrukture in priključitve nanjo se izvedejo v skladu s predpisi, ki urejajo projektiranje in gradnjo posameznih križanj, morebitnih začasnih ali trajnih prestavitev, zaščite gospodarske javne infrastrukture in priključitve nanjo, ter projektnimi pogoji upravljavcev;
-
če se med gradnjo nadzemnih elektroenergetskih vodov ugotovi, da je treba posamezni infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali začasno ali trajno prestaviti, se to izvede v skladu z mnenjem lastnika ali upravljavca tega voda;
-
trase vodov gospodarske javne infrastrukture se med seboj uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih ali grajenih struktur;
-
za vse nadzemne križane objekte gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra morajo biti zagotovljene zadostne varnostne višine in oddaljenosti, določene glede na najvišje ali najbližje dele križanega objekta v najneugodnejših primerih, v skladu z veljavnimi tehničnimi standardi, ki urejajo nadzemna križanja objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra. Pri križanjih s podzemno gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim je treba posebno pozornost nameniti zadostnim odmikom SM do križane gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra;
-
pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro zakoličita na kraju samem;
-
za vsak poseg v obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo ali njen varovalni pas je treba predhodno pridobiti soglasje upravljavca infrastrukture ali grajenega javnega dobra.
(2)
Vsa križanja in vzporedni poteki daljnovoda z objekti gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz umestitve načrtovanih prostorskih ureditev v prostor, Ureditvena situacija in gospodarska javna infrastruktura, list št. 2.1.2.
12. člen
(cestno omrežje)
(1)
Območje državnega prostorskega načrta poteka čez državne in lokalne ceste ter druge poti.
(2)
Posegi na območju javnih državnih in občinskih cest ter drugih poti ne smejo biti v nasprotju z njihovimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja cest in prometa na njih, prihodnjih prilagoditev zaradi razvoja prometa ter njihovega videza. Vsi nadzemni poteki daljnovoda morajo biti izvedeni na zadostni višini, da ni vplivov na prometnico, v skladu z veljavnimi tehničnimi standardi.
(3)
Pri križanju daljnovoda z državnimi in lokalnimi cestami ter drugimi potmi je treba zagotoviti zadostne odmike od cest in potrebni svetli profil cest, ki omogoča varno obratovanje in vzdrževanje daljnovoda.
13. člen
(vodovodno omrežje)
(1)
Na območju državnega prostorskega načrta je javno vodovodno omrežje.
(2)
Vodovodno omrežje se med gradnjo po potrebi prilagodi, prestavi ali zaščiti.
(3)
Upravljavec vodovodnega omrežja na območju Občine Puconci je določil te projektne pogoje, ki jih je treba upoštevati pri umeščanju daljnovoda v bližini obstoječega vodovoda:
-
pri srečevanju in križanju vodovoda mora biti horizontalni svetli odmik objektov daljnovoda najmanj pet metrov;
-
križanja in zahtevani odmiki od vodovodnega omrežja morajo biti prikazani in razvidni v projektni dokumentaciji;
-
križanja daljnovoda z obstoječim vodovodom morajo biti izvedena pod kotom 45-90 stopinj;
-
pri izdelavi dokumentacije in izvedbi je treba upoštevati Tehnični pravilnik na Vodovodu sistema B (Uradni list RS, št. 14/18);
-
predvideti je treba ustrezno zaščito vodovodnih cevi in vodovodne armature;