TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi ter se glede odškodninske podlage (91. člen OZ) ter glede višine zahtevka nasploh sodba sodišča prve stopnje v točkah II.1 in II.3 (odločitev o stroških) razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

V preostalem delu se pritožba zavrne ter se odločitev sodišča prve stopnje potrdi v takšnem obsegu, da se izda naslednja vmesna sodba: „Tožbeni zahtevek je po podlagi iz prvega odstavka 87. člena OZ(1) utemeljen.“

Neutemeljen je tudi procesni očitek o kršitvi razpravnega načela v zvezi z ničnostnimi razlogi. Procesno gradivo stranke običajno (večinoma) podajajo prek jezika. Jezik je komunikacijsko sredstvo (medij). To pomeni, da jezik naslovniku opisuje stvarne in pojmovne vidike dejanskosti. Neko besedilo torej vsebuje sporočilni pomen o dejanskosti (tako stvarni kot pojmovni). A vendar sporočilni pomen ni identičen (istoveten) z jezikovnimi znaki kot sredstvom tega sporočanja. Za kršitev razpravnega načela tako ne gre zgolj zato, ker se sodišče opira na jezikovne znake, ki jih stranka v svoji vlogi ni navedla. Za kršitev razpravnega načela gre tedaj, ko sodišče brez oziroma mimo slehernega sporočilnega pomena v procesnem gradivu samo ugotavlja pravno odločilna dejstva.

Pritožbeno sodišče zavrača tudi nadaljnjo pritožnikovo tezo, katere bistvo je, da v tržnem gospodarstvu preprodaja ni nedopustna. To drži, vendar ne brez omejitev. Okoliščine konkretnega primera utemeljujejo sklep, da je bila preprodaja v konkretnem primeru izrazito nemoralna. Bistvo nemoralnosti je bilo v zlorabi zaupanja ter v zvezi s tem toženčevi pridobitvi nesorazmerne (približno dvajsetkratne) premoženjske koristi na rovaš tožnika. Takšna nemoralna preprodaja je nedopustna. Pravni posel (prodajna pogodba med pravdnima strankama), ki je osrednja prvina te nemoralne preprodaje, pa zato nična.