TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Načelo specialnosti ne more biti ovira za izdajo sklepa o odreditvi pripora za kazniva dejanja, za katera oseba ni bila izročena, saj je prav izdaja tega sklepa nujni pogoj za pridobitev soglasja zaprošene države za pregon teh kaznivih dejanj (kar je izjema od načela specialnosti).

Odsotnost soglasja za pregon zaprošene države ni okoliščina, ki bi izključevala izdajo sklepa o odreditvi pripora. Dokler soglasje pristojnih organov zaprošene države ne bo pridobljeno, pa na podlagi takega sklepa osumljencu ni dopustno odvzeti prostosti.

Odreditev pripora zoper obdolženca, zoper katerega je bil pripor že odrejen v drugem kazenskem postopku, praviloma ni dopustna. Kadar pa teh kazenskih postopkov ni moč združiti med seboj, je dopustno pripor odrediti tudi v drugem kazenskem postopku, pri čemer se novi pripor začne izvrševati šele po prenehanju pripora v zadevi, v kateri je bil najprej odrejen.