TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v odločitvi o temelju tožbenega zahtevka delno spremeni tako, da vmesna sodba glasi:

„Tožena stranka je odgovorna za 60 % škode, ki jo je utrpela tožeča stranka pri sestopu s tovornjaka dne 20. 2. 2003.“

II. V preostalem delu (glede odgovornosti tožene stranke po temelju za preostalih 40 % škode) se pritožba zavrne in potrdi nespremenjeni del sodbe sodišča prve stopnje glede temelja tožbenega zahtevka.

III. Glede višine škode, višine in teka zamudnih obresti in glede stroškov postopka se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

IV. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Ker torej tožnik v obravnavani zadevi ni bil poučen o pravilnem načinu sestopa s tovornjaka, saj se je njegova usposobljenost za to opravilo zaradi odsluženega vojaškega roka s strani toženke predpostavljala, po drugi strani pa so se dopuščale različne prakse sestopa s tovornjaka, od katerih so posamezne od njih (seskok) gotovo manj varne, vse navedeno vendarle kaže na določeno opustitev toženkine skrbi za varnost kandidatov za poklicne vojake in s tem opustitev dolžne skrbnosti.

Zaradi zgoraj opisane toženkine opustitve, ki je odločilno prispevala k nastanku škodnega dogodka, je po presoji sodišča druge stopnje toženka odgovorna za 60 % tožnikove škode. 40 % le-te pa mora kriti tožnik sam, saj je kljub poznanim vremenskim razmeram in znani konfiguraciji terena sestopa z ugotovljenim načinom sestopa do določene mere tudi sam opustil potrebno skrb za lastno varnost.