Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah

2111. Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah

Na podlagi drugega odstavka 8. člena, drugega odstavka 21. člena, petega odstavka 31. člena, osmega odstavka 32. člena, drugega odstavka 38. člena, sedmega odstavka 39. člena, tretjega odstavka 40. člena, petega in šestega odstavka 43. člena, tretjega odstavka 44. člena in šestega odstavka 77. člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 81/10 – uradno prečiščeno besedilo) minister za infrastrukturo izdaja

P R A V I L N I K
o ultralahkih letalnih napravah

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)

Ta pravilnik določa pojem ultralahkih letalnih naprav in njihovo delitev, pogoje za njihovo uporabo, vzdrževanje in izdelavo, vpis v evidenco ultralahkih letalnih naprav in plovnost ultralahkih letalnih naprav, pogoje za pooblaščenega izvajalca za izvajanje pregledov plovnosti in izdajanje dovoljenj za letenje, oznake in obvestila o omejitvah ultralahkih letalnih naprav, minimalno opremo ultralahkih letalnih naprav, pilota in drugih oseb ter pogoje za usposabljanje, izpite, dovoljenja in pooblastila pilotov ultralahkih letalnih naprav.

(2)

Ta pravilnik se ne uporablja za motorna jadralna padala brez podvozja in motorne jadralne zmaje brez podvozja, za katere se uporabljajo predpisi, ki urejajo jadralne zmaje in jadralna padala.

2. člen

(pristojni organ)

Pristojni organ za nadzor po tem pravilniku je Javna agencija za civilno letalstvo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija).

3. člen

(pomen izraza in delitev ultralahkih letalnih naprav)

(1)

Ultralahka letalna naprava (v nadaljnjem besedilu: naprava) je zrakoplov posebne kategorije, z motornim pogonom ali brez njega, ki se v zraku krmari okoli dveh ali treh osi z odklonom krmil ali s premikom masnega središča oziroma s kombinacijo obeh in se za njegovo uporabo ne zahteva homologacija tipa zrakoplova.

(2)

Naprave so lahko enosedežne ali dvosedežne, s pilotom ali brez pilota, in se delijo na naslednje vrste:

1.

ultralahka motorna letala,

2.

ultralahki helikopterji,

3.

ultralahki giroplani,

4.

motorna jadralna padala s podvozjem,

5.

motorni zmaji ter motorni jadralni zmaji s podvozjem,

6.

ultralahka jadralna letala in

7.

zrakoplovi brez posadke.

(3)

Med naprave iz prejšnjega odstavka spadajo tudi zrakoplovi, za katere certifikat tipa ali spričevalo o plovnosti oziroma dovoljenje za letenje ni izdano na podlagi Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu in razveljavitvi Direktive Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES (UL L št. 79 z dne 19. 3. 2008, str. 1) in z njo povezanih izvedbenih predpisov ter sodijo v eno od naslednjih kategorij:

1.

letala, helikopterji in motorna padala, ki imajo največ dva sedeža in največjo vzletno maso (MTOW), ki ne presega:

-

300 kg za kopensko letalo oziroma helikopter enosed ali

-

450 kg za kopensko letalo oziroma helikopter dvosed ali

-

330 kg za amfibijsko ali vodno letalo oziroma helikopter enosed ali

-

495 kg za amfibijsko ali vodno letalo oziroma helikopter dvosed, če je njegova največja vzletna masa, kadar se uporablja kot vodno letalo oziroma helikopter in kot kopensko letalo oziroma helikopter, pod obema ustreznima zgornjima mejama MTOW, ali

-

472,5 kg za kopensko letalo dvosed, opremljeno s sistemom reševalnega padala, pritrjenim na ogrodje, ali

-

315 kg za kopensko letalo enosed, opremljeno s sistemom reševalnega padala, pritrjenim na ogrodje,

in letala, katerih hitrost, pri kateri se poruši vzgon, ali najmanjša stalna hitrost letenja pri pristajanju ne presega 35 vozlov kalibrirane hitrosti (CAS);

2.

eno- ali dvosedežni giroplani z največjo dovoljeno vzletno maso, ki ne presega 560 kg;

3.

jadralna letala z največjo dovoljeno lastno maso, ki ne presega 80 kg pri enosedu ali 100 kg pri dvosedu, vključno s takšnimi, ki se dvignejo v zrak s pomočjo nog;

4.

zrakoplovi brez posadke z operativno maso, ki ne presega 150 kg, razen modelov, ki ne ogrožajo varnosti letenja;

5.

vsak drug zrakoplov z največjo dovoljeno lastno maso, vključno z gorivom, ki ne presega 70 kg.

(4)

Jadralna letala s pomožnim motorjem se glede zahtev za atestiranje uvrščajo v enega izmed razredov, navedenih v 1. točki prejšnjega odstavka.

II. POGOJI ZA UPORABO IN VZDRŽEVANJE NAPRAVE

4. člen

(uporaba naprave)

Naprava se sme uporabljati za letenje, če:

-

je vpisana v evidenco naprav ali register zrakoplovov,

-

izpolnjuje pogoje za varno letenje in ima veljavno dovoljenje za letenje naprave,

-

ima sklenjeno predpisano zavarovanje odgovornosti,

-

ima pilot oziroma oseba, ki upravlja napravo, predpisano licenco in

-

izpolnjuje druge pogoje, določene s pravili letenja.

5. člen

(namen)

(1)

Naprava se sme uporabljati za športno in rekreacijsko letenje, za usposabljanje pilotov naprav, dela v zraku, kot jih določa Priročnik ICAO o delu v zraku (ICAO Doc 9408), in oglaševanje. Uporaba naprave za prevoz potnikov, blaga in oziroma ali pošte proti plačilu ali nadomestilu ni dovoljena.

(2)

Naprava se sme uporabljati samo v skladu z namenom uporabe, ki je vpisan v dovoljenje za letenje naprave iz 24. člena tega pravilnika.

6. člen

(letališča in vzletišča)

Naprave vzletajo in pristajajo na letališčih in vzletiščih, ki so primerna za posamezno vrsto naprave v skladu z navodili za uporabo letališča oziroma vzletišča.

7. člen

(pravila letenja, hrup, omejitve)

(1)

Naprava lahko leti v zračnem prostoru Republike Slovenije v skladu s predpisi, ki urejajo pravila o letenju zrakoplovov.

(2)

Naprava sme leteti takrat, ko so izpolnjeni pogoji za letenje po pravilih vizualnega letenja (VFR), in sicer v času od pol ure pred sončnim vzhodom do pol ure po sončnem zahodu.

(3)

Hrup, ki ga povzroča motorna naprava pri letenju na višini 300 metrov nad zemeljsko površino (QFE) s polno močjo ter največjo vodoravno hitrostjo, ne sme presegati 65 dB oziroma 78 dB za giroplan, merjeno s tal, razen če s predpisi o hrupu zrakoplovov ni določena drugačna vrednost. Pri tem se za napravo, ki jo je vsaj v 51-odstotnem deležu zgradil ljubitelj ali nepridobitno združenje ljubiteljev za svoje namene in brez komercialnih ciljev, dopušča instrumentalno ugotavljanje hrupnosti naprave v letu s primerjavo hrupa z drugim zrakoplovom, ki izpolnjuje pogoje iz tega odstavka.

(4)

Prepovedano je letenje naprave nad določenim območjem, ki je v skladu z zakonom razglašeno za prepovedano ali pogojno prepovedano cono.

(5)

Naprava lahko leti v nekontroliranem zračnem prostoru razreda G, ki je objavljen v Zborniku zrakoplovnih informacij (AIP) Republike Slovenije.

(6)

Naprava lahko leti pod najmanjšo višino, določeno za vizualno letenje v skladu s predpisi, ki urejajo pravila o letenju zrakoplovov, če je pri tem zagotovljena najmanjša varna višina, ki zagotavlja uspešen pristanek, če motor neha delovati.

(7)

Ne glede na prejšnji odstavek pa mora naprava leteti najmanj 300 metrov nad skupinami ljudi ter 50 metrov nad daljnovodi, cestami, železnicami, žičnicami, antenskimi sistemi in drugimi podobnimi objekti, če je pri tem zagotovljena višina, ki zagotavlja uspešen pristanek, če motor neha delovati.

8. člen

(letenje naprave v kontroliranem zračnem prostoru)

(1)

Letenje naprave v kontroliranem zračnem prostoru je prepovedano, razen v primerih iz drugega, tretjega in petega odstavka tega člena.

(2)

Pristojna služba za vodenje zračnega prometa lahko izjemoma dovoli letenje naprave v kontroliranem zračnem prostoru, če so podane okoliščine, ki štejejo za izredne dogodke med letenjem zrakoplova v skladu s predpisi, ki urejajo pravila o letenju zrakoplovov.

(3)

Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena je letenje naprave v kontroliranem zračnem prostoru dovoljeno, če gre za let:

1.

na letalski prireditvi, in sicer pod pogojem, da je naprava opremljena z ustrezno radijsko postajo;

2.

v CTR letališča, na katerem je letenje naprav urejeno z odobrenim načinom in pogoji za varno letenje, če je pristajalna hitrost naprave najmanj 38 vozlov in pod pogojem, da je naprava opremljena z ustrezno radijsko postajo in radarskim odzivnikom, pilot pa poseduje pooblastilo za letenje v kontroliranem zračnem prostoru ali licenco zasebnega oziroma športnega pilota (LAPL oziroma PPL) ali licenco višje kategorije, izdano v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1178/2011 z dne 3. novembra 2011 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalsko osebje v civilnem letalstvu v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 311 z dne 25. 11. 2011, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2016/539 z dne 6. aprila 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 1178/2011 glede usposabljanja pilotov, preizkušanja in rednega preverjanja za navigacijo na podlagi zmogljivosti (UL L št. 91 z dne 7. 4. 2016, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1178/2011/EU); radarski odzivnik ni potreben za letenje v coni letališča, če je to predvideno v odobrenih postopkih za varno vzletanje in pristajanje na določenem letališču;

3.

v drugih delih kontroliranega zračnega prostora, če potovalna hitrost naprave presega 76 vozlov in pod pogojem, da je naprava opremljena z ustrezno radijsko postajo in radarskim odzivnikom, če se odzivnik zahteva glede na razred zračnega prostora, pilot pa poseduje pooblastilo za letenje v kontroliranem zračnem prostoru ali licenco zasebnega oziroma športnega pilota (LAPL oziroma PPL) ali licenco višje kategorije, izdano v skladu z Uredbo 1178/2011/EU.

(4)

Če pogoji iz prejšnjega odstavka glede potovalne hitrosti, opremljenosti z radijsko postajo ter radarskim odzivnikom niso izpolnjeni, izvajalec služb zračnega prometa zavrne načrt leta. Izvajalec služb zračnega prometa zavrne načrt leta tudi, če prometni pogoji, pretok zračnega prometa ali obveznosti v zvezi nadzorom zračnega prostora Republike Slovenije in zunanje meje Evropske unije ne omogočajo varne izvedbe leta naprave ali katerega koli drugega zrakoplova.

(5)

Pred izvedbo leta v kontroliranem zračnem prostoru mora pilot naprave pristojni navigacijski službi zračnega prometa predložiti načrt leta. Izvajalec navigacijske službe zračnega prometa načrt leta zavrne in let naprave v kontroliranem zračnem prostoru prepove, če prometne okoliščine v zračnem prostoru nameravanega leta ne zagotavljajo varne izvedbe leta.

(6)

Ne glede na določbe tega člena je šolanje pilotov naprav v kontroliranem zračnem prostoru dovoljeno, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

-

učitelj letenja naprave ima pooblastilo za letenje v kontroliranem zračnem prostoru oziroma ima najmanj licenco zasebnega oziroma športnega pilota (LAPL oziroma PPL), izdano v skladu z Uredbo 1178/2011/EU, s pooblastilom za vrsto naprave,

-

naprava izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka tega člena,

-

pristojni izvajalec služb zračnega prometa ni zavrnil načrta leta.

9. člen

(ozemeljska veljavnost dovoljenja za letenje naprave in mednarodni leti)

(1)

Dovoljenje za letenje naprave, izdano v skladu s 24. členom tega pravilnika, velja samo za letenje v Republiki Sloveniji.

(2)

Za letenje naprave v drugo državo je treba pridobiti dovoljenje oziroma soglasje pristojnih organov države, kamor je naprava namenjena, in vsake države, ki jo namerava preleteti.

(3)

Mednarodni let naprave se izvede tako, da se vzlet in pristanek izvedeta le z letališča oziroma na letališče, ki je odprto za mednarodni zračni promet, in v skladu z določbami prejšnjega člena, če se let izvede v kontroliranem zračnem prostoru. Vstop v zračni prostor druge države se opravi v skladu z zahtevami države vstopa, če z mednarodno pogodbo ali dogovorom med pristojnimi navigacijskimi službami zračnega prometa zadevnih držav ni drugače določeno.

(4)

Ne glede na določbe tega člena se lahko let naprave znotraj schengenskih meja začne ali konča na vsakem letališču, ki je namenjeno notranjim letom, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena.

10. člen

(letenje tujih naprav)

Tuja naprava lahko leti v slovenskem zračnem prostoru na podlagi načrta leta, v katerega se med opombe napiše kratica UL (ang. ultralight), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.

tuja naprava ima dovoljenje za letenje naprave v smislu 24. člena tega pravilnika oziroma drug ustrezen dokument, ki ga je za letenje naprave v drugi državi izdal pristojni organ te države;

2.

pilot tuje naprave ima veljavno dovoljenje pilota za to vrsto naprave in zračni prostor, v katerem namerava leteti, ki ga je izdal pristojni organ tuje države;

3.

tuja naprava ima potrdilo o sklenjenih obveznih zavarovanjih, ki velja za območje Republike Slovenije;

4.

tuja naprava izpolnjuje pogoje glede jakosti hrupa iz tretjega odstavka 7. člena tega pravilnika;

5.

tuja naprava ima dovoljenje za delo radijske postaje, če je vgrajena v napravo;

6.

tuja naprava in pilot izpolnjujeta pogoje iz 31. do 35. člena tega pravilnika.

III. IZDELAVA NAPRAV

11. člen

(vrste izdelave naprav)

Naprave se lahko gradijo amatersko oziroma se proizvajajo serijsko.

12. člen

(amaterska gradnja naprave)

Amatersko zgrajen zrakoplov je zrakoplov, ki ga je vsaj v 51-odstotnem deležu zgradil ljubitelj ali nepridobitno združenje ljubiteljev za svoje namene in brez komercialnih ciljev.

13. člen

(uporaba predpisov o amaterski gradnji zrakoplovov)

Za amatersko gradnjo naprav se uporabljajo predpisi, ki urejajo amatersko gradnjo zrakoplovov.

14. člen

(serijska proizvodnja naprav)

(1)

Serijska proizvodnja naprav je izdelava naprav, njihovih sklopov, delov ali opreme pri pooblaščenem proizvajalcu, ki temelji na atestu tipa naprave.

(2)

Serijska proizvodnja naprav brez atesta tipa naprave iz 15. člena tega pravilnika ni dovoljena.

15. člen

(atest tipa naprave)

(1)

Atest tipa naprave je dokument, s katerim se potrjuje, da tip naprave ustreza zahtevam iz 16. in 17. člena tega pravilnika.

(2)

Atestiranje je postopek, s katerim se ugotovi, ali tip naprave ustreza zahtevam iz 16. in 17. člena tega pravilnika in določbam priročnika za letenje in vzdrževanje naprave, kar se ugotovi s preizkušanjem.

(3)

Preizkušanje iz prejšnjega odstavka sme opravljati oseba, ki je pridobila pooblastilo, ki ga izda agencija, s katerim dokazuje, da izpolnjuje pogoje glede prostorov, opremljenosti s tehničnimi sredstvi za delo, osebja in operativno-tehničnih postopkov za izvajanje atestiranja, kar opredeli v organizacijskem priročniku. Preizkušanje se opravlja pod nadzorom pooblaščene uradne osebe agencije.

(4)

Glede izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo predpisi iz tretjega odstavka 19. člena tega pravilnika.

(5)

Po uspešno opravljenem atestiranju se izda atest tipa naprave na podlagi:

1.

tehnične dokumentacije o proizvodnji naprave,

2.

izračunov in poročil o preizkusih naprave,

3.

priročnika za letenje in vzdrževanje naprave ter

4.

poročila o opravljenem preizkušanju.

16. člen

(tehnična dokumentacija o proizvodnji tipa naprave)

Tehnična dokumentacija o proizvodnji tipa naprave iz prejšnjega člena mora zajemati:

1.

risbo naprave v treh projekcijah, sestavnice glavnih sklopov in posebno zapletenih sklopov ter risbe detajlov, po katerih je mogoče izdelati napravo,

2.

seznam materiala, polizdelkov in izdelkov, iz katerih se izdeluje naprava,

3.

aerodinamični izračun naprave z izračunom stabilnosti in krmarljivosti,

4.

statični izračun naprave z rezultati preizkušanja trdnosti naprave,

5.

izračun mas vseh delov naprave, koristnega tovora, goriva in maziva, mase pilota ter izračun lege masnega središča in največje vzletne mase naprave,

6.

opis tehnoloških postopkov pri proizvodnji.

17. člen

(izračuni in preizkušanja tipa naprave)

(1)

Izračuni in preizkušanja naprave iz 15. in 16. člena tega pravilnika se določijo z odobrenimi tehničnimi zahtevami za izdelavo posamezne vrste naprave, ki jih na predlog proizvajalca predhodno odobri agencija.

(2)

Preizkušanje tipa naprave se opravi po programu preizkušanja na zemlji in v zraku, ki ga na predlog proizvajalca predhodno odobri agencija. Preizkušanje ne sme biti krajše od 30 ur letenja, obsega najmanj 60 vzletov in pristankov in mora vsebovati najmanj:

-

dviganje na višino do zgornje meje zmogljivosti naprave,

-

lete, ki ustrezajo največji avtonomiji leta, skrajšani za 20 minut,

-

lete z največjo in najmanjšo hitrostjo za določene konfiguracije letala (npr. lega podvozja, zakrilc ipd.),

-

lete v pogojih mejnih leg središča težišča letala,

-

lete z največjo vzletno maso.

(4)

Preizkušanje tipa naprave v zraku sme opravljati testni pilot naprave. O preizkušanju proizvajalec vodi dnevnik, vsak preizkus pa posebej dokumentira.

(5)

Po opravljenem preizkušanju na zemlji in opravljenih preizkusnih letih pooblaščena uradna oseba agencije napiše poročilo o sposobnosti naprave v skladu z zahtevami atesta določenega tipa naprave.

(6)

Na podlagi poročila o preizkusih iz prejšnjega odstavka proizvajalec izdela priročnik za letenje in vzdrževanje tipa naprave.

18. člen

(priročnik za letenje in vzdrževanje naprave in vzdrževanje naprave)

(1)

Priročnik za letenje in vzdrževanje naprave mora vsebovati podatke in navodila o:

1.

namenu,

2.

masi,

3.

območju dovoljenega premikanja masnega središča,

4.

sposobnostih,

5.

stabilnosti in krmarljivosti,

6.

omejitvah uporabe,

7.

vzdrževanju,

8.

pogonu in njegovem vzdrževanju (ne velja za ultralahka jadralna letala) in

9.

predpoletnem pregledu, sestavljanju, razstavljanju in skladiščenju naprave.

(2)

Za vzdrževanje po priročniku je odgovoren lastnik, za predpoletni pregled pa pilot naprave.

(3)

Za naprave so obvezni letni pregledi po priročniku za letenje in vzdrževanje naprave, ki ga izda proizvajalec. Letne preglede opravlja lastnik naprave ali druga oseba, ki jo pooblasti lastnik.

(4)

Lastnik naprave mora zagotoviti redno vodenje knjige zrakoplova, ki jo izda agencija. Za rednost vodenja knjige zrakoplova in točnost podatkov je odgovoren lastnik naprave. Knjigo zrakoplova mora lastnik naprave hraniti kot trajno dokumentacijo.

(5)

Na napravi se lahko izvajajo samo tiste spremembe in velika popravila, za katera je izdelana tehnična dokumentacija iz 16. člena tega pravilnika, ki jo odobri agencija.

19. člen

(dovoljenje za proizvodnjo)

(1)

Pred začetkom proizvodnje določenega tipa naprave mora proizvajalec za vsak določen tip naprave pridobiti dovoljenje za proizvodnjo, ki ga izda agencija.

(2)

Dovoljenje za proizvodnjo določenega tipa naprave se izda, če vlagatelj poleg splošnih pogojev, predpisanih za opravljanje take dejavnosti, izpolnjuje tudi posebne pogoje glede prostorov, osebja, operativno-tehničnih postopkov, opreme in organiziranosti sistema nadzora kakovosti, kar opredeli v organizacijskem priročniku proizvajalca, ki ga odobri agencija.

(3)

Glede izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo posebne pogoje za gradnjo in spremembe na zrakoplovu, motorju, propelerju, padalu in opremi zrakoplova, načinu izdelave tehnično-tehnološke dokumentacije in tehničnem nadzoru gradnje.

(4)

Vlogi za izdajo dovoljenja za proizvodnjo določenega tipa naprave mora vlagatelj priložiti:

1.

atest tipa naprave, ki ga želi proizvajati, s pripadajočo tehnično dokumentacijo iz 1. točke petega odstavka 15. člena tega pravilnika in

2.

podatke ter dokumentacijo glede izpolnjevanja pogojev iz drugega odstavka tega člena.

20. člen

(nadzor kakovosti proizvodnje naprav)

(1)

Proizvajalec naprav mora zagotoviti nadzor kakovosti proizvodnje, ki jo izvaja nadzornik gradnje v skladu z organizacijskim priročnikom proizvajalca. Nadzornik gradnje mora imeti ustrezno izobrazbo in potrebne izkušnje, ki so primerne glede na zahtevnost proizvodnje.

(2)

Vsaka naprava mora biti po končani izdelavi preizkušena na zemlji in v zraku. Preizkušanje, ki se dokumentira, se mora opraviti po programu preizkušanja serijsko izdelane naprave, ki ga na predlog proizvajalca odobri agencija.

(3)

Preizkušanje naprave v zraku lahko opravi pilot, ki ima najmanj 200 ur samostojnega letenja na vrsti naprave, ki se preizkuša in je seznanjen s tehnikami preizkušanja, tipom naprave, priročnikom za letenje in programom preizkušanja ter namenom preskusnega leta. Izpolnjevanje pogojev dokumentira proizvajalec. Pilotu, ki preizkuša naprave v zraku, se prizna 100 ur naleta, če ima vsaj 100 ur samostojnega naleta kot pilot licence, pridobljene na podlagi Uredbe 1178/2011/EU.

21. člen

(potrdilo proizvajalca naprave o ustreznosti naprave)

(1)

Po uspešno opravljenem preizkušanju naprave proizvajalec za vsako napravo izda potrdilo proizvajalca o ustreznosti naprave, s katerim potrjuje, da je naprava sposobna za varno letenje.

(2)

Potrdilo proizvajalca iz prejšnjega odstavka se izda na obrazcu ULN-01, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.

(3)

Potrdilu iz prejšnjega odstavka mora proizvajalec priložiti:

1.

poročilo o preizkušanju naprave po programu preizkušanja,