Pravilnik o ravnanju z živalskimi odpadki in minimalnih...

5702. Pravilnik o ravnanju z živalskimi odpadki in minimalnih higiensko-tehničnih pogojih, ki jih morajo pri tem izpolnjevati objekti in prevozna sredstva

Na podlagi osmega odstavka 43. člena in drugega odstavka 44. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01) minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravje izdaja

P R A V I L N I K
o ravnanju z živalskimi odpadki in minimalnih higiensko-tehničnih pogojih, ki jih morajo pri tem izpolnjevati objekti in prevozna sredstva

I.

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina in namen)

Ta pravilnik določa:

-

prijavo pogina živali,

-

prevoz, zbiranje, predelavo in neškodljivo odstranjevanje živalskih odpadkov,

-

pogoje, ki jih morajo glede higiensko-tehnične ureditve in opreme izpolnjevati prevozna sredstva za prevoz živalskih odpadkov,

-

pogoje, ki jih morajo glede higiensko-tehnične ureditve, opreme, osebja in načina dela izpolnjevati zbiralnice, objekti za obdukcijo in obrati za predelavo in sežig živalskih odpadkov,

-

pogoje za proizvodnjo krmil, hrane za hišne živali, tehničnih in farmacevtskih proizvodov, proizvedenih v celoti ali deloma iz živalskih odpadkov, z namenom, da se prepreči prisotnost patogenih mikroorganizmov,

-

pogoje za promet z živalskimi odpadki in proizvodi, pridobljenimi iz živalskih odpadkov, z namenom, da se zagotovi način predelave in promet z živalskim odpadki, ki ne ogroža zdravja potrošnikov in okolja ter preprečuje širjenje kužnih bolezni,

-

pogoje za zagotavljanje veterinarsko-sanitarnega reda v obratih, kriterije in normative za ocenjevanje zdravstvene ustreznosti končnega proizvoda in izvajanje veterinarskega nadzora.

2. člen

(pomen izrazov)

Posamezni izrazi za potrebe tega pravilnika pomenijo:

1.

živalski odpadki so živalska trupla, deli živalskih trupel, vključno z ribami in proizvodi živalskega izvora, ki niso namenjeni za neposredno prehrano ljudi, z izjemo živalskih izločkov ter organskih odpadkov iz obratov javne prehrane;

2.

konfiskat so deli živalskih trupov, za katere se pri veterinarskem pregledu po zakolu izkaže, da so patološko spremenjeni, kužni ali kontaminirani in se ocenijo kot živalski odpadki z visokim tveganjem;

3.

objekt za obdukcijo je objekt ali prostor, v katerem se opravlja raztelešenje živalskih trupel za namene ugotavljanja vzroka pogina živali;

4.

zbiralnica živalskih odpadkov je obrat, v katerem se živalske odpadke zbira in sproti odpremlja v obrate za predelavo živalskih odpadkov oziroma v sežigalnico. Če ima zbiralnica tudi prostor za obdukcijo, se v tem prostoru opravlja raztelešenje živalskih trupel;

5.

obrat za predelavo odpadkov z nizkim tveganjem je obrat, v katerem se predelujejo živalski odpadki z nizkim tveganjem v sestavine za proizvodnjo krmil za živali, v hrano za hišne živali ter v tehnične in farmacevtske proizvode;

6.

obrat za predelavo odpadkov z visokim tveganjem (kafilerija) je obrat, v katerem so živalski odpadki podvrženi posebnemu postopku ali predelavi, ki uniči patogene mikroorganizme;

7.

sežigalnica je obrat, namenjen sežiganju živalskih odpadkov kot posebnemu načinu neškodljivega odstranjevanja živalskih odpadkov;

8.

hrana za hišne živali je hrana za pse, domače mačke, domače ptice, male glodalce, terarijske, akvarijske in druge živali, ki se vzrejajo ali redijo za družbo, rekreacijo, varstvo ali pomoč človeku, in je pripravljena izključno ali delno iz živalskih odpadkov z nizkim tveganjem;

9.

tehnični in farmacevtski proizvodi so proizvodi, ki so v celoti ali deloma pridobljeni iz živalskih odpadkov z nizkim tveganjem;

10.

obrati in objekti pod veterinarskim nadzorom so zbiralnice živalskih odpadkov, objekti za obdukcijo, obrati za predelavo odpadkov z nizkim tveganjem, obrati za predelavo živalskih odpadkov z visokim tveganjem, sežigalnice živalskih odpadkov, obrati za proizvodnjo hrane za hišne živali ter obrati, ki pripravljajo tehnične in farmacevtske proizvode, ter pri tem uporabljajo živalske odpadke z nizkim tveganjem v nepredelani obliki;

11.

notranja kontrola je sistem, s katerim se v obratu zagotavlja stalno preverjanje izpolnjevanja predpisanih pogojev, in sistem ukrepov v proizvodnji za zagotavljanje zdravstveno ustreznega končnega proizvoda;

12.

gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožen prostor, kjer se nahajajo oziroma vzrejajo živali;

13.

razkuževalnik je preproga, posoda ali kanal, napolnjen z razkužilnim sredstvom, ki je namenjen razkuževanju obutve ljudi ali koles prevoznih sredstev;

14.

obrati javne prehrane so restavracije, bolnišnice, šole, vrtci, gostinski lokali in podobni obrati, kjer se živilo ponudi končnemu potrošniku za takojšnje uživanje brez nadaljnje obdelave.

3. člen

(živalski odpadki z visokim tveganjem)

Živalski odpadki z visokim tveganjem, ki predstavljajo visoko tveganje za zdravje ljudi ali živali, so:

-

poginula goveda, prašiči, ovce, koze, kopitarji, perutnina in druge živali, ki se redijo za kmetijsko proizvodnjo ter so poginile na gospodarstvu, niso pa bile zaklane za prehrano ljudi; sem sodijo tudi mrtvorojene in nerojene živali;

-

živali, ki se usmrtijo zaradi ukrepov zatiranja živalskih kužnih bolezni;

-

živalski odpadki, vključno s krvjo tistih živali, ki so pri veterinarskem pregledu ob zakolu kazale klinične znake bolezni, ki se lahko prenaša na ljudi ali živali;

-

telesni deli živali, ki so bile zaklane po običajnem postopku, pri veterinarskem pregledu po zakolu pa so bile ugotovljene patološke spremembe, okuženost ali kontaminacija mesa;

-

telesni deli živali, zaklanih po običajnem postopku, pri katerih ni bil opravljen veterinarski pregled po zakolu, razen kož, parkljev, rogov, kopit, perja, volne, krvi in sorodnih stranskih proizvodov, če ni podan sum kužne bolezni, in se uporabijo za proizvodnjo krmil ali hrane za hišne živali;

-

zdravstveno neustrezna živila živalskega izvora, ki predstavljajo tveganje za zdravje ljudi in živali;

-

uvožene živali in živila živalskega izvora, za katere se pri veterinarskem pregledu na mejnem prehodu ugotovi, da ne izpolnjujejo veterinarskih pogojev za uvoz, razen če se jih vrne v državo iz katere so bili uvoženi, ali pa je uvoz dovoljen pod posebnimi predpisanimi pogoji;

-

rejne živali, ki so poginile med prevozom, razen tistih, ki so bile zaradi preprečitve trpljenja pri prevozu zaklane v sili;

-

živalski odpadki, ki vsebujejo ostanke snovi, ki presegajo dovoljene vrednosti in ogrožajo zdravje ljudi in živali, ter živila živalskega izvora, ki so bila ocenjena kot zdravstveno neustrezna zaradi prisotnosti takšnih ostankov;

-

ribe in drugi vodni organizmi, ki so namenjeni za prehrano ljudi, če kažejo znake kužne bolezni.

4. člen

(živalski odpadki z nizkim tveganjem)

Živalski odpadki z nizkim tveganjem so živalski odpadki, ki ne predstavljajo visokega tveganja za zdravje ljudi in živali, vključno s:

-

klavničnimi odpadki živali, katerih meso je zdravstveno ustrezno za prehrano ljudi, razen živalskih tkiv s specifičnim tveganjem (v nadaljnjem besedilu: SRM);

-

kožami, rogovi, parklji, kopiti, perjem, volno, krvjo in sorodnimi stranskimi proizvodi živali, ki so bile zaklane po običajnem postopku, niso pa bile v skladu s predpisi veterinarsko pregledane, pod pogojem, da ni podan sum kužne bolezni, in se uporabijo za proizvodnjo krmil ali hrane za hišne živali;

-

ulovljenimi morskimi ribami, ki so namenjene za proizvodnjo ribje moke;

-

svežimi ribjimi odpadki, ki nastajajo pri predelavi rib in drugih vodnih organizmov v predelovalnih obratih za prehrano ljudi.

Če so živalski odpadki z nizkim in visokim tveganjem pomešani, se takšni odpadki štejejo za odpadke z visokim tveganjem.

5. člen

(posebno nevarni živalski odpadki)

Posebno nevarni živalski odpadki so:

-

SRM v skladu s predpisom, ki določa preventivne ukrepe v zvezi s transmisivnimi spongiformnimi encefalopatijami. Če SRM niso bili predhodno odstranjeni, se kot SRM ocenijo cela trupla živali;

-

usmrčene živali zaradi ukrepov zatiranja transmisivnih spongiformnih encefalopatij;

-

poginule hišne živali, živali iz cirkusov, živalskih vrtov in poskusne živali;

-

živali in živalski proizvodi, ki vsebujejo ostanke prepovedanih ali škodljivih substanc;

-

ostanki živil javne prehrane iz javnih prevoznih sredstev z mednarodnih relacij.

Če so živalski odpadki z nizkim ali visokim tveganjem pomešani s posebno nevarnimi živalskimi odpadki, se takšni odpadki štejejo za posebno nevarne živalske odpadke.

II.

PREDELAVA, OBDELAVA IN NEŠKODLJIVO ODSTRANJEVANJE ŽIVALSKIH ODPADKOV

6. člen

(ravnanje z živalskimi odpadki)

V postopku predelave, obdelave in odstranjevanja živalskih odpadkov je treba ravnati z živalskimi odpadki tako, da:

-

zdravje ljudi in živali ni ogroženo s povzročitelji kužnih in zajedavskih bolezni ter škodljivimi snovmi;

-

ne pride do onesnaženja tal, vode, zraka in krme s povzročitelji kužnih in zajedavskih bolezni ter škodljivimi snovmi;

-

ne pride do čezmerne obremenitve okolja zaradi preseganja emisijskih mejnih vrednosti;

-

se živalski odpadki, razen v izjemnih predpisanih primerih, predelajo, sežgejo oziroma drugače neškodljivo odstranijo.

7. člen

(predelava in neškodljivo odstranjevanje živalskih odpadkov z visokim tveganjem)

Živalski odpadki z visokim tveganjem morajo biti predelani v obratu za predelavo živalskih odpadkov z visokim tveganjem (kafileriji) v skladu s pogoji iz Priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika, ali pa uničeni s sežigom v sežigalnici.

Živalski odpadki z visokim tveganjem se lahko izjemoma neškodljivo uničijo tudi s sežigom na določenem mestu ali grobišču, ali z zakopavanjem na predpisan način na podlagi odločbe uradnega veterinarja z inšpekcijskimi pooblastili:

-

če so živali okužene oziroma obstaja sum, da so okužene s kužno boleznijo, ali če vsebujejo ostanke, ki bi lahko predstavljali tveganje za zdravje ljudi in živali, toplotna obdelava v kafileriji pa jih ne bi zanesljivo uničila;

-

če bi prevoz živali, ki so okužene oziroma za katere je podan sum, da so okužene s posebno nevarno kužno boleznijo, lahko predstavljal preveliko tveganje za širjenje bolezni;

-

če pride do množičnih poginov in količina odpadkov presega kapacitete skladiščenja in predelave v kafileriji;

-

če živalski odpadki izvirajo iz težko dostopnih območij;

-

če količina in razdalja do predelovalnega obrata oziroma sežigalnice ne opravičujeta zbiranja odpadkov.

Če se živalski odpadki zakopljejo, morajo biti zakopani tako globoko, da jih ne morejo odkopati mesojede živali. Plast prsti oziroma zemlje, ki jih pokriva, mora biti debela najmanj 1 meter. Zakopavanje se mora izvesti na primernih tleh oziroma območju, tako da niso ogroženi viri pitne vode, in da se s tem ne povzroča nevarnosti za okolje. Če je potrebno, morajo biti živalski odpadki pred zakopavanjem razkuženi z ustreznim razkužilom.

8. člen

(predelava in neškodljivo odstranjevanje živalskih odpadkov z nizkim tveganjem)

Živalske odpadke z nizkim tveganjem se lahko predeluje v obratu za predelavo živalskih odpadkov z visokim tveganjem, obratu za predelavo živalskih odpadkov z nizkim tveganjem, obratu za proizvodnjo hrane za hišne živali, obratu za proizvodnjo surovin za farmacevtske in tehnične proizvode oziroma uniči s sežigom v sežigalnici. Če se živalski odpadki z nizkim tveganjem uporabijo kot surovina za proizvodnjo hrane za hišne živali, krmil ali farmacevtskih in tehničnih proizvodov, morajo biti obdelani v skladu s pogoji iz Priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

Živalski odpadki z nizkim tveganjem se lahko izjemoma, na podlagi odločbe uradnega veterinarja z inšpekcijskimi pooblastili, neškodljivo odstranijo v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena.

9. člen

(ravnanje s posebno nevarnimi živalskimi odpadki)

Posebno nevarne živalske odpadke so izvajalci javne službe za zbiranje in prevoz živalskih odpadkov dolžni ločeno zbirati, jih vidno označiti ter neškodljivo odstraniti na enega od naslednjih načinov:

-

neposredni sežig v sežigalnici;

-

predelava v kafileriji in obvezen sežig proizvoda v obratu za sežig ali so-sežig;

-

če gre za ostanke živil iz javnih prevoznih sredstev z mednarodnih relacij, zakopavanje na registriranem odlagališču odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.

10. člen

(izjemna uporaba živalskih odpadkov)

Izjemoma lahko uradni veterinar z inšpekcijskimi pooblastili z odločbo dovoli uporabo živalskih odpadkov:

-

za znanstveno-raziskovalne namene;

-

v nepredelani obliki za krmljenje živali v živalskih vrtovih, cirkuških živali, živali, ki se redijo zaradi proizvodnje kož in krzna, živali v zavetiščih in mrhoviščih, črvov, ki se jih goji za ribiške vabe in podobno, če gre za živalske odpadke z nizkim tveganjem ali živalske odpadke z visokim tveganjem iz prve ali pete alinee 3. člena tega pravilnika, pod pogojem, da ni podan sum kužne bolezni.

Območni urad Veterinarske uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS) vodi evidenco o izdanih odločbah, dovoljenih količinah in vrsti dovoljene izjemne uporabe.

11. člen

(predpisovanje drugih pogojev in ukrepov)

Generalni direktor VURS lahko glede na epidemiološko situacijo in oceno tveganja v posameznih primerih določi dodatne ali drugačne pogoje zbiranja, prevoza in odstranjevanja živalskih odpadkov.

III.

PRIJAVA, ZBIRANJE IN PREVOZ ŽIVALSKIH ODPADKOV

12. člen

(dolžnosti imetnika živali)

Imetnik živali mora Nacionalnemu veterinarskemu inštitutu (v nadaljnjem besedilu: NVI) nemudoma prijaviti pogin:

-

kopitarja;

-

parkljarja;

-

perutnine, kuncev, živali, ki se redijo zaradi proizvodnje kož in krzna ter rib in ptic iz organiziranih rej;

-

živali iz živalskega vrta, cirkusa ali drugega razstavnega prostora za živali;

-

poskusne živali;

-

hišnih živali;

-

prašičev, ovc in koz do štirih tednov starosti, če pogineta dve ali več živali;

-

vsake živali, če obstaja sum kužne bolezni.

V izjemnih primerih iz drugega odstavka 20. člena tega pravilnika sme imetnik živali, po predhodnem pisnem dogovoru z NVI, javljati pogin živali enkrat tedensko.

Imetnik poginule živali je dolžan živalske odpadke do prihoda delavca NVI oziroma v primeru množičnega pogina živali do prihoda izvajalca javne službe za zbiranje in prevoz živalskih odpadkov, zaščititi pred atmosferskimi vplivi, insekti, živalmi ter preprečiti dostop drugim osebam. Živalskega trupla se ne sme, dokler ni prepeljano v objekt za obdukcijo, odreti, odpreti ali razsekati.

Imetnik poginule živali je dolžan delavcem NVI oziroma v primeru množičnega pogina živali izvajalcu javne službe za zbiranje in prevoz živalskih odpadkov, nuditi pomoč pri nakladanju živalskih odpadkov, razen če obstaja utemeljen sum zoonoze.
Imetnik živali sme, če gre za posameznega poginulega prašiča, ovco ali kozo, starih do štiri tedne, ali posameznega poginulega psa, mačka, sobne ptice, okrasno perutnino, male glodalce, terarijske ali akvarijske hišne živali iz ljubiteljske reje, zakopati v skladu s tretjim odstavkom 7. člena tega pravilnika, pod pogojem, da ni podan sum kužne bolezni.

13. člen

(dolžnosti drugih oseb)

Druge osebe, ki so dolžne prijaviti živalske odpadke NVI, so:

-

oseba, ki najde živalske odpadke na zemljišču ali v gozdu, ki ga ima v lasti ali v zakupu;

-

voznik, ki je povzročil pogin živali;

-

upravljalci cest in policija, če se živalski odpadki nahajajo na javni poti ali cesti;

-

upravljalci ribiških okolišev, če se živalski odpadki nahajajo v sladkovodnih vodah ali na priobalnem zemljišču.

Prijavitelj je dolžan ravnati v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega člena.

14. člen

(zbiranje živalskih odpadkov v živilskih obratih)

Živilski obrat mora imeti za zbiranje živalskih odpadkov urejene ločene prostore v skladu s predpisom, ki ureja živilske obrate. Če živilski obrat zbira, pošilja v predelavo ali oddaja v promet živalske odpadke z nizkim tveganjem ločeno od živalskih odpadkov z visokim tveganjem, mora biti prostor za shranjevanje živalskih odpadkov z nizkim tveganjem ločen od prostora za shranjevanje živalskih odpadkov z visokim tveganjem (konfiskat).

Prostor za zbiranje živalskih odpadkov mora biti urejen v skladu s 27. členom tega pravilnika in opremljen z ustreznimi hladilnimi kapacitetami za ohlajevanje prostora na +4°C ali manj, za predvideno količino živalskih odpadkov treh delovnih dni ob povprečni kapaciteti proizvodnje. Prostor mora imeti priključek za toplo vodo s temperaturo najmanj +83°C.

15. člen

(izvajalci javne službe za zbiranje in prevoz živalskih odpadkov)

Zbiranje in prevoz živalskih odpadkov izvajajo NVI ter pravne in fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko javno službo ravnanja s klavničnimi odpadki in kužnim materialom živalskega izvora.

16. člen

(naloge NVI)

NVI pri izvajanju veterinarsko-higienske službe po zakonu, ki ureja veterinarstvo, opravlja naslednje naloge:

-

sprejem prijav o poginu živali;

-

odvoz živalskih trupel s kraja pogina do zbiralnice, v obrat za predelavo, objekt za obdukcijo ali sežigalnico;

-

odvoz živalskih trupel od klavnice do objekta za obdukcijo, če obstaja sum, da so živali zbolele za kužno boleznijo;

-

zbiranje in prevoz živalskih odpadkov z mejnih prehodov;

-

pomoč pri obdukciji poginulih živali;

-

higiensko-tehnično vzdrževanje zbiralnic, objektov za obdukcijo in prevoznih sredstev za prevoz živalskih odpadkov;

-

vzdrževanje veterinarskega reda pri prevozu in zbiranju živalskih odpadkov;

-

vodenje predpisanih evidenc.

17. člen

(ravnanje s klavničnimi odpadki in kužnim materialom živalskega izvora)

Pri ravnanju s klavničnimi odpadki in kužnim materialom živalskega izvora je treba zagotoviti neprekinjen in reden:

-

odvoz vseh živalskih odpadkov po posameznih zbirnih progah in zbiralnicah na območju, za katerega je podeljena koncesija;

-

odvoz živalskih odpadkov s kraja pogina v primeru množičnega pogina živali;

-

oddajanje živalskih odpadkov v predelavo ali začasno skladiščenje v skladu s predpisanimi pogoji;

-

higiensko-tehnično vzdrževanje objektov in prevoznih sredstev;

-

vzdrževanje veterinarskega reda pri prevozu živalskih odpadkov;

-

vodenje predpisanih evidenc.