Program priprave državnega lokacijskega načrta za kablovod 110 kV Pekre–Koroška vrata–Melje

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 82-3932/2003, stran 12205 DATUM OBJAVE: 21.8.2003

RS 82-3932/2003

3932. Program priprave državnega lokacijskega načrta za kablovod 110 kV Pekre–Koroška vrata–Melje
Na podlagi drugega odstavka 27. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr.) sprejme minister za okolje, prostor in energijo
P R O G R A M  P R I P R A V E 
državnega lokacijskega načrta za kablovod 110 kV Pekre–Koroška vrata–Melje

I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta

Izgradnja kablovoda 110 kV RTP Pekre – RTP Koroška vrata – RTP Melje je potrebna predvsem zaradi zanesljive in nemotene oskrbe središča Maribora z električno energijo, obenem pa bo ta povezava zaključila 110 kV mestno zanko. Dosedanje študije so pokazale, da v Mariboru dolgoročno zadošča pet razdelilnih transformatorskih postaj (v nadaljnjem besedilu: RTP) napetostnega nivoja 110 kV/SN. Pri obremenitvah, ki so izhajale iz napovedi z dolgoročnim letnim porastom 4,2%, so bile to RTP s po tremi transformatorji moči po 31,5 MVA, pri obremenitvah iz novejših napovedi, z dolgoletnim povprečnim letnim porastom približno 2,3%, pa praviloma s po dvema transformatorjema, moči po 31,5 MVA (upoštevajoč dopustno normalno obremenitev do 80% nazivne moči RTP). Ob zaostrenem kriteriju dopustne normalne obremenitve do 60% nazivne moči, se v RTP Melje pojavi zahteva po treh transformatorjih. Ker pa prostorske danosti omejujejo transformacijo v RTP Melje na dva transformatorja, morata biti le ta večjih moči (63 MVA).
Ker je RTP Melje najbolj obremenjena mestna postaja, se je v vseh dosedanjih študijah kazala potreba po postavitvi tretjega transformatorja v tej postaji in ker današnje razmere ne dovoljujejo večanja moči transformacije na lokaciji RTP Studenci, je v veljavnih prostorskih dokumentih Mestne občine Maribor določena druga lokacija. Ta lokacija je na levem bregu Drave in je imenovana Koroška vrata. Določena je bila že leta 1985 kot alternativna lokacija za RTP Studenci, danes je pa to še edina možna lokacija za direktno transformacijo na skrajnem zahodnem delu mesta.
Sama lokacija nove RTP Koroška vrata je ugodnejša kot lokacija obstoječe RTP Studenci, saj bolj razbremenjuje RTP Melje, ki je najbolj obremenjena mestna postaja in hkrati povečuje obremenitev najmanj obremenjene RTP Radvanje.
Priprava državnega lokacijskega načrta za kablovod 110kV RTP Pekre – RTP Koroška vrata – RTP Melje se je pričela na osnovi utemeljenega in dokumentiranega predloga, ki ga je podal minister za okolje, prostor in energijo, z dopisom št. 350-07-19/02 dne 22. oktobra 2002.
Predlog ministra za okolje, prostor in energijo je utemeljen in obrazložen, ker je:

-

prenos električne energije obvezna republiška gospodarska javna služba (energetski zakon, Uradni list Republike Slovenije, št. 79/99, 8/00 – popr., 52/02-ZJA in 110/02-ZGO-1);

-

kablovod definiran v prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87, 12/89 in Uradni list RS, št. 36/90, 27/91, 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03);

-

kablovod definiran v prostorskih sestavinah družbenega plana SR Slovenija, za obdobje 1986-1990 (Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87, 23/89 in Uradni list RS, št. 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03);

-

kablovod definiran v prostorskih sestavinah dolgoročnega plana občine Maribor za obdobje 1986-2000 (Medobčinski uradni vestnik, št. 1/86, 16/87 – popr., 19/87, 7/93, 8/94, 5/96, 6/96, 27/97, 6/98, 11/98, 26/98, 11/00, 2/01 in 23/02);

-

kablovod definiran v prostorskih sestavinah družbenega plana mesta Maribor za obdobje 1986-1990 (Medobčinski uradni vestnik, št. 12/86, 20/88, 22/88, 3/89, 2/90, 3/90, 16/90, 7/92, 7/93, 8/94, 5/96, 6/96, 27/97, 6/98, 11/98, 26/98, 11/00, 2/01 in 23/02).
Predlog ministra za okolje, prostor in energijo je dokumentiran v elaboratih:

-

Razvoj elektrodistributivnega omrežja javnega podjetja Elektro Maribor – Maribor mesto (EIMV, št. študije 1390/5, 1998);

-

Kabelska povezava 110 kV Pekre – Koroška vrata – Melje – Idejne rešitve (IBE, št. projekta: KEEM.01 – A410/048, junij 2002).

II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje

Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta je prostorska ureditev državnega pomena – 110 kV kablovod med RTP Pekre, predvideno RTP Koroška vrata in RTP Melje. Kablovod poteka večji del po urbanem območju mesta Maribor.
Osnovne variante kablovoda je predlagal minister za okolje, prostor in energijo in so razdeljene v dva odseka:

-

odsek Pekre – Koroška vrata: Predlagani sta dve varianti, imenovani A1 in A2. A1 poteka v kabelski izvedbi od Peker proti severovzhodu do Drave, nato v brežini Drave do Koroškega mostu in v kineti pod cestiščem mostu preko reke. RTP Koroška vrata bo locirana na drugi strani mostu v neposredni bližini izhoda iz kinete. Varianta z oznako A2 poteka podobno, le da se kablovod v delu trase, ki poteka ob bregu Drave namešča v samo strugo in ne v zemljo obrežja, terda se kablovod ne dvigne do kinete v Koroškem mostu, temveč prečka Dravo po dnu struge,

-

odsek Koroška vrata – Melje: Predlagani sta dve varianti, imenovani E2 in E1. Varianta z oznako E2 poteka v kabelski izvedbi po nabrežju Drave od Koroškega mostu do Melja, trasa z oznako E1 pa je podobna trasi E2, le da je kablovod nameščen v celi dolžini v strugo Drave.
Dolžina celotnega kablovoda je približno 6 km in v celotni dolžini poteka po območju Mestne občine Maribor.
Dne 15. 5. 2003 je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Urad RS za prostorsko planiranje (v nadaljnjem besedilu: pripravljavec) skladno z 28. členom zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr.; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1) izvedlo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve. Datum ter kraj in čas zbora konference je pripravljavec objavil v dveh sredstvih javnega obveščanja. S to objavo so bili o prostorski konferenci obveščeni predstavniki gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti, z vabili pa so bili povabljeni nosilci urejanja prostora, ki so navedeni v III. točki tega programa priprave.
Na prostorski konferenci so pisno ali ustno posredovali priporočila in usmeritve oziroma jih napovedali ob izstavitvi smernic naslednji udeleženci: Zavod za ribištvo Slovenije, ELES d. o. o., Telekom Slovenije, Ministrstvo za promet – Direkcija Republike Slovenije za ceste, Mestna občina Maribor ter Ministrstvo za notranje zadeve.
V tem programu priprave so že upoštevana tista priporočila prostorske konference, ki se nanj neposredno nanašajo, druga pa bodo upoštevana v postopku priprave državnega lokacijskega načrta.
Priprava državnega lokacijskega načrta obsega izdelavo:

-

strokovnih podlag iz IV. točke tega programa priprave,

-

državnega lokacijskega načrta, ki mora biti izdelan v skladu s 24., 43., 44. in 46. členom ZUreP-1.

III. Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi državnega lokacijskega načrta

Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred pričetkom izdelave državnega lokacijskega načrta podati smernice za njegovo pripravo in mnenje k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta, so:

1.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana, Dunajska 56-58;

2.

Ministrstvo za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino, Ljubljana, Plečnikov trg 2;

3.

Ministrstvo za notranje zadeve, Ljubljana, Štefanova 2;

4.

Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 26;

5.

Ministrstvo za obrambo, Sektor za civilno obrambo, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 25;

6.

Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija Republike Slovenije za okolje – sektor za ohranjanje narave, Ljubljana, Vojkova 1b;

7.

Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija Republike Slovenije za okolje – sektor za upravljanje z vodami, Ljubljana, Vojkova 1b;

8.

Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija Republike Slovenije za okolje – sektor za varstvo okolja, Ljubljana, Vojkova 1b;

9.

Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Ljubljana, Tržaška 19;

10.

Ministrstvo za promet, Agencija za železniški promet, Maribor, Kopitarjeva 5;

11.

Ministrstvo za promet, Uprava RS za civilno letalstvo, Ljubljana Kotnikova 19a;

12.

Ministrstvo za zdravstvo, Zdravstveni inšpektorat RS, Ljubljana, Parmova 33;

13.

Zavod za gozdove Slovenije, Ljubljana, Večna pot 2;

14.

Zavod za ribištvo Slovenije, Ljubljana, Župančičeva 9;

15.

Zavod RS za varstvo narave, Ljubljana, Zeljarska 1;