Navodilo za izvajanje sklepa o obveznosti poročanja o...

918. Navodilo za izvajanje sklepa o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino

Na podlagi tretjega odstavka 29. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo in 59/11) in 6. točke Sklepa o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino (Uradni list RS, št. 107/08 in 24/13) izdaja guverner Banke Slovenije

N A V O D I L O
za izvajanje sklepa o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino

I. SPLOŠNO

1.

Poročila

To navodilo predpisuje vsebino, obliko in roke za naslednja poročila:

-

Poročilo o storitveni menjavi in delu blagovne menjave, ter o tekočih/kapitalskih transferih z nerezidenti (BST);

-

Poročilo o poslovnih terjatvah/obveznostih in finančnih naložbah/obveznostih do nerezidentov (KRD);

-

Letnoporočilo o neposrednih kapitalskih naložbah med rezidenti in nerezidenti (SN);

-

Mesečno poročilo o transakcijah neposrednih kapitalskih naložb med rezidenti in nerezidenti (SN-T);

-

Poročilo o plačilnem prometu s tujino (PPT).

2.

Rezidenti in nerezidenti

Rezidenti oziroma rezidentke (v nadaljnjem besedilu: rezidenti) po tem navodilu so:

-

gospodarske družbe in druge pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: RS), razen njihovih podružnic v tujini, ki opravljajo pridobitno dejavnost;

-

podružnice tujih gospodarskih družb, ki opravljajo pridobitno dejavnost in so vpisane v sodni register v RS;

-

samostojni podjetniki posamezniki oziroma samostojne podjetnice posameznice (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetniki posamezniki) in posamezniki oziroma posameznice, ki samostojno opravljajo dejavnost kot poklic s sedežem oziroma stalnim prebivališčem v RS (v nadaljnjem besedilu: posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost);

-

fizične osebe s stalnim prebivališčem v RS in fizične osebe, ki začasno prebivajo v RS na podlagi veljavnega dovoljenja, izdanega za najmanj eno leto (v nadaljnjem besedilu: posameznik), razen tujih državljanov, zaposlenih na diplomatskih in konzularnih predstavništvih ter njihovih družinskih članov;

-

diplomatska, konzularna in druga predstavništva RS v tujini, ki se financirajo iz proračuna, ter slovenski državljani, zaposleni na teh predstavništvih, in njihovi družinski člani.

Vse druge osebe so nerezidenti oziroma nerezidentke (v nadaljnjem besedilu: nerezidenti).

3.

Popravljanje poročil

V primeru nepravilnega ali pomanjkljivega poročanja je potrebno popraviti poročilo za ustrezno obdobje. Če se podatki v poročilu za poročevalsko leto po revidiranju bilanc spremenijo ali pa pride do kakršne koli druge spremembe za pretekla poročevalska obdobja, je potrebno v roku 30 delovnih dni po nastali spremembi predložiti popravljena poročila.

4.

Način poročanja

Vsa poročila, razen poročil o plačilnem prometu s tujino, se oddaja v elektronski obliki preko programa za poročanje, ki je dosegljiv na spletni strani Banke Slovenije skupaj z navodili za njegovo uporabo. Na spletni strani Banke Slovenije so na vpogled tudi obrazci za poročanje.

5.

Uporaba Enotnega kontnega načrta

V nadaljevanju navodila so za posamezno poročilo navedeni okvirni konti, ki po Enotnem kontnem načrtu za gospodarske družbe iz leta 2016 (Enotni kontni načrt in ponazoritve knjiženj za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije) pokrivajo posamezno področje. V primeru sprememb kontnega načrta se ustrezno spremenijo tudi konti, ki so predpisani za poročanje. Če poročevalec knjiži terjatve in obveznosti, ki so predmet tega navodila, na kontih, ki se razlikujejo od priporočenih v Enotnem kontnem načrtu za gospodarske družbe, mora prilagoditi poročanje tako, da podatki ustrezajo vsebini postavk, navedenih v tem navodilu.

6.

Hramba podatkov

Obvezniki so dolžni hraniti navedena poročila oziroma ustrezne evidence najmanj dve leti na predpisanem mediju oziroma v arhivu.

II. POROČILO O STORITVENI MENJAVI IN DELU BLAGOVNE MENJAVE, TER O TEKOČIH/KAPITALSKIH TRANSFERIH Z NEREZIDENTI – BST

1.

Predmet poročanja

Predmet poročanja so posli rezidentov z nerezidenti pri storitveni in delu blagovne menjave, prejeti oziroma dani tekoči in kapitalski transferi ter druga nepovratna sredstva. Podatke se poroča na podlagi prejetih in izdanih faktur, pogodb, odločb in drugih dokumentov, ki so osnova za knjiženje. V primeru stornacije se ustrezno popravi poročilo.

2.

Obvezniki poročanja

Za poročanje poročil BST Banka Slovenije določi vzorec obveznikov na podlagi pomembnosti poslovanja z nerezidenti in jih o tem obvesti.

3.

Rok za dostavo poročil Banki Slovenije

Poročila BST se poroča mesečno, najkasneje do 20. v mesecu za pretekli mesec.

4.

Navodilo za izpolnjevanje poročila BST

4.1.

Vnos osnovnih podatkov:

'Poročevalec': vpiše se naziv obveznika poročanja.

'Sedež': vpiše se naslov poročevalca.

'Matična številka': vpiše se desetmestno matično številko poročevalca iz Poslovnega registra Slovenije.

'Davčna številka': vpiše se osemmestno davčno številko poročevalca.

'Odgovorna oseba': vpiše se ime in priimek odgovorne osebe poročevalca.

'Funkcija odgovorne osebe': vpiše se funkcija odgovorne osebe poročevalca.

'Telefonska številka odgovorne osebe'

'Elektronski naslov odgovorne osebe'

'Sestavljavec poročila': vpiše se ime in priimek osebe, ki je sestavila poročilo.

'Telefonska številka sestavljavca poročila'

'Elektronski naslov sestavljavca poročila'

'Kraj in datum': vpiše se kraj in datum sestave poročila.

'Obdobje': vpiše se mesec (mm) in leto (llll), za katerega se poroča.

4.2.

Valuta poročanja: poročilo se izpolni v evrih.

4.3.

Podatki se poročajo na osnovi šifranta 'Šifrant postavk BST',ki jepriloga tega navodila.Med prejemke se vpisuje podatke na osnovi izdanih faktur in ostalih dokumentov iz točke II/1. Med izdatke se vpisuje podatke na osnovi prejetih faktur in ostalih dokumentov iz točke II/1.

4.4.

V polje 'Država/Mednarodna institucija' se vpiše numerično šifro države nerezidenta iz šifranta ISO 3166 oziroma alfanumerično oznako mednarodne institucije/organizacije iz šifranta, objavljenega na spletni strani Banke Slovenije.

III. POROČILO O POSLOVNIH TERJATVAH/OBVEZNOSTIH IN FINANČNIH NALOŽBAH/OBVEZNOSTIH DO NEREZIDENTOV – KRD

1.

Predmet poročanja so stanja in spremembe terjatev/obveznosti med rezidenti in nerezidenti po naslednjih instrumentih:

F = finančno posojilo (vključuje tudi: revolving kredit, kreditno linijo, finančni lizing, limit, 'factoring', 'cash pooling' …);

S = sindicirano posojilo;

R = posojilo na podlagi repo poslov z vrednostnimi papirji;

T = trgovinski-komercialni kredit in predujem (kratkoročni in dolgoročni);

D = depozit (vezana in vpogledna sredstva);

E = lastniški deleži (obe smeri naložb):

– manj kot 10-odstotni lastniški deleži v kapitalu družb, ki niso delniške družbe;

– manj kot 10-odstotni lastniški deleži v tujini izdanih lastniških vrednostnih papirjev tujih izdajateljev (delniških družb, investicijskih skladov, delniških produktov ipd.), ki niso pridobljeni preko slovenskih posrednikov, torej preko rezidentov RS (kot so: slovenske banke, borznoposredniške družbe, zavarovalnice, družbe za upravljanje, investicijske družbe, vzajemni skladi, vzajemni pokojninski skladi, pokojninske družbe, Slovenska odškodninska družba, Kapitalska družba in Sklad za razgradnjo NEK za svoj ali za tuj račun);

– lastniški deleži v mednarodnih organizacijah;

V = dolžniški vrednostni papirji:

v tujini izdani dolžniški vrednostni papirji tujih izdajateljev, ki niso pridobljeni preko slovenskih posrednikov, torej preko rezidentov RS (kot so: slovenske banke, borznoposredniške družbe, zavarovalnice, družbe za upravljanje, investicijske družbe, vzajemni skladi, vzajemni pokojninski skladi, pokojninske družbe, Slovenska odškodninska družba, Kapitalska družba in Sklad za razgradnjo NEK za svoj ali za tuj račun);

O = ostalo (npr.: nevplačani vpoklicani kapital, dobiček razporejen za izplačilo, ostale poslovne/finančne terjatve/obveznosti do nerezidentov, ki niso vključene v predhodnih instrumentih tega poročila).

2.

Obvezniki poročanja

Za poročanje poročil KRD Banka Slovenije določi vzorec obveznikov na podlagi pomembnosti poslovanja z nerezidenti in jih o tem obvesti.

3.

Rok za dostavo poročil Banki Slovenije:

Poročila KRD se poroča mesečno, najkasneje do 20. v mesecu za pretekli mesec.

4.

Navodilo za izpolnjevanje poročila KRD

4.1.

Vnos osnovnih podatkov:

'Poročevalec': vpiše se naziv obveznika poročanja.

'Sedež': vpiše se naslov poročevalca.

'Matična številka': vpiše se desetmestno matično številko poročevalca iz Poslovnega registra Slovenije.

'Davčna številka': vpiše se osemmestno davčno številko poročevalca.

'Odgovorna oseba': vpiše se ime in priimek odgovorne osebe poročevalca.

'Funkcija odgovorne osebe': vpiše se funkcija odgovorne osebe poročevalca.

'Telefonska številka odgovorne osebe'

'Elektronski naslov odgovorne osebe'

'Sestavljavec poročila': vpiše se ime in priimek osebe, ki je sestavila poročilo.

'Telefonska številka sestavljavca poročila'

'Elektronski naslov sestavljavca poročila'

'Kraj in datum': vpiše se kraj in datum sestave poročila.

'Obdobje': vpiše se mesec (mm) in leto (llll), za katerega se poroča.

4.2

Podatki se izpolnjujejo na strani terjatev (T) in na strani obveznosti (O) po naslednjih postavkah:

'Vrsta instrumenta':

F = finančno posojilo

S = sindicirano posojilo

R = posojilo na podlagi repo poslov z vrednostnimi papirji

T = trgovinski-komercialni kredit in predujem

D = depozit

E = lastniški deleži

V = dolžniški vrednostni papirji (le na strani terjatev)

O = ostalo

'Kapitalska povezanost med dolžnikom in upnikom': vpiše se šifro kapitalske povezanostina osnovi naslednjega šifranta.

Pri tujih naložbah v Sloveniji:

11 = terjatve/obveznosti do tujih neposrednih vlagateljev – do tujega neposrednega vlagatelja (družba B), ki ima 10 ali več odstotni lastniški delež v družbi poročevalki (družba C) oziroma do tuje družbe (družba A), ki obvladuje neposrednega vlagatelja – vertikalna povezanost;

12 = terjatve/obveznosti do družb, ki pripadajo skupini tujega neposrednega vlagatelja –gre za odnos med poročevalcem (družba C) in tujo sestrsko družbo (družba G ali F), ki imata skupnega tujega lastnika (družba B ali A) – horizontalna povezanost.

Pri slovenskih naložbah v tujini:

21 = terjatve/obveznosti do tujih prejemnikov neposrednih naložb – do nerezidentov (družba D), kjer ima poročevalec (družba C) 10 ali več odstotni lastniški delež oziroma do njihovih podrejenih družb (družba E) – vertikalna povezanost;

22 = terjatve/obveznosti do družb v skupini tujih prejemnikov neposrednih naložb – gre za odnos med poročevalcem (družba C) in tujo sestrsko družbo (družba H), ki imata skupnega slovenskega lastnika (družba I) – horizontalna povezanost.

Pri kapitalsko nepovezanih družbah:

3 = terjatve/obveznosti do ostalih nerezidentov – do družb, s katerimi družba poročevalka ni kapitalsko povezana (družba J).

&fbco;binary entityId="bf49c1da-4860-4c6b-8486-1c94e7e12c43" type="png"&fbcc;

Slika primerov kapitalske povezanosti

'Sektor nerezidenta': vpiše se sektor nerezidenta na osnovi naslednjega šifranta.

S.11 =	nefinančne družbe
S.121 =	centralna banka
S.122 =	druge denarne finančne družbe, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke
S.123 =	skladi denarnega trga
S.124 =	investicijski skladi razen skladov denarnega trga
S.125 =	drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov
S.126 =	izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti
S.127 =	lastne finančne institucije in posojilodajalci
S.128 =	zavarovalne družbe
S.129 =	pokojninski skladi
S.13 =	država
S.14 =	gospodinjstva
S.15 =	nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva

‘Ročnost’: vpiše se originalna ročnost na osnovi naslednjega šifranta.

K = kratkoročna (zapadlost do vključno enega leta)

D = dolgoročna (zapadlost daljša od enega leta)

Podatki se vpisujejo po načelu originalne pogodbene ročnosti, za dolgoročne instrumente pa tudi njihov kratkoročni del po preostali zapadlosti.

'Država/Mednarodna institucija': vpiše se numerično šifro države nerezidenta iz šifranta ISO 3166 oziroma alfanumerično oznako mednarodne institucije/organizacije iz šifranta, objavljenega na spletni strani Banke Slovenije.

'Valuta': vpiše se numerično šifro valute iz šifranta ISO 4217. Podatki o stanju in spremembah se vpisujejo v originalnih valutah. V primerih, ko je valuta zapiranja terjatve/obveznosti druga kot valuta nastanka terjatve/obveznosti, poročevalci poročajo v valuti, v kateri so prikazali nastanek terjatve/obveznosti.

'ISIN koda': vpiše se ISIN kodo posameznega tujega vrednostnega papirja. Samo pri instrumentih:

V (dolžniški vrednostni papirji tujih izdajateljev) in E (v primeru lastniških vrednostnih papirjev).

Vpis glavnice:

'Začetno stanje': vpiše se vrednost terjatve/obveznosti na prvi dan meseca, za katerega se poroča. Začetno stanje, ki ima vedno pozitivno vrednost, mora biti enako končnemu stanju predhodnega meseca.

'Povečanje': vpiše se vrednost koriščenja sredstev v mesecu, za katerega se poroča. Na primer: pri finančnem posojilu se vpiše vrednost koriščenja sredstev; pri depozitu se vpiše vrednost povečanja vezanih in vpoglednih sredstev; pri trgovinskem kreditu se vpiše vrednost izvoza/uvoza blaga ali storitve in predujma. Vpišejo se tudi podatki o prekvalifikacijah kapitala (lastniški delež – poročanje tudi na poročilih SN) v dolžniške inštrumente, o kapitalizaciji obresti ter pogodbeno dogovorjene spremembe ročnosti. Pri vrednostnih papirjih in drugih lastniških deležih se vpiše neto vrednost nakupa/prodaje v mesecu, za katerega se poroča.

'Zmanjšanje': vpiše se vrednost odplačil glavnice v mesecu, za katerega se poroča in podatke o prekvalifikacijah terjatev/obveznosti v druge oblike instrumentov (lastniški delež – poročanje tudi na poročilu SN) ter pogodbeno dogovorjene spremembe ročnosti. Pri trgovinskem kreditu se vpiše vrednost izvoza/uvoza blaga ali storitve in predujma. Pri vrednostnih papirjih in drugih lastniških deležih se vpiše neto vrednost nakupa/prodaje v mesecu, za katerega se poroča.

'Ostale spremembe': vpiše se podatke o enostranskih odpisih in vseh ostalih spremembah po pogodbi, kot so sprememba kapitalske povezanosti med dolžnikom in upnikom, sprememba sektorja nerezidenta, države, valute, pripojitve, povečanje lastniških deležev preko 10 %, cenovne spremembe pri vrednostnih papirjih.

'Končno stanje': vpiše se vrednost terjatve/obveznosti na zadnji dan meseca, za katerega se poroča. V stolpec 'Kratkoročni del končnega stanja' se vpiše del končnega stanja s preostalim dospetjem do vključno enega leta glede na zadnji dan meseca, za katerega se poroča. Tega stolpca se ne izpolnjuje pri 'Vrsti instrumenta' E (lastniški deleži). V stolpec 'Zapadla neplačana glavnica' se ločeno prikaže to kategorijo stanja terjatve/obveznosti. Tega stolpca se ne izpolnjuje pri 'Vrsti instrumenta' E (lastniški deleži).

Vpis obresti/drugih dohodkov:

V sklopu obresti in drugih dohodkov se pri vrsti instrumenta E (lastniški deleži) in V (nakupi in prodaje dolžniških vrednostnih papirjev) vpisuje samo polje 'Plačane obresti/izplačan dohodek'. Pri ostalih instrumentih je potrebno vpisati vsa polja.

'Začetno stanje natečenih obresti': vpiše se vrednost terjatve/obveznosti natečenih (obračunanih) obresti na prvi dan meseca, za katerega se poroča. Začetno stanje, ki ima vedno pozitivno vrednost, mora biti enako končnemu stanju predhodnega meseca.

'Natečene obresti': vpiše se vrednost natečenih (obračunanih) obresti v mesecu, za katerega se poroča. V primeru negativne obrestne mere na strani terjatev, se vrednost poroča kot obveznost in obratno.

'Plačane obresti/izplačan dohodek': vpiše se vrednost plačanih/prejetih obresti v mesecu, za katerega se poroča, in podatke o prekvalifikacijah terjatev v druge oblike instrumentov (lastniški delež – poročanje tudi na poročilu SN) in o kapitalizaciji obresti. Vključuje se tudi izplačilo/prejem dividend in drugih izplačanih/prejetih dohodkov iz naslova kapitala in lastništva vrednostnih papirjev.

'Ostale spremembe': vpiše se podatke o enostranskih odpisih in vseh ostalih spremembah po pogodbi, kot so sprememba kapitalske povezanosti med dolžnikom in upnikom, sprememba sektorja nerezidenta, države, valute.

'Končno stanje natečenih obresti': vpiše se vrednost terjatve/obveznosti natečenih (obračunanih) obresti na zadnji dan meseca, za katerega se poroča. V stolpec 'Kratkoročni del končnega stanja' se vpiše del končnega stanja s preostalim dospetjem do vključno enega leta glede na zadnji dan meseca, za katerega se poroča. V stolpec 'Zapadle neplačane obresti' se ločeno prikaže to kategorijo stanja terjatve/obveznosti.

'Garancija Republike Slovenije' (samo na strani obveznosti, pri instrumentih F in S):

0 = RS ni garant

1 = RS je garant

4.3

Ostale usmeritve za poročanje:

-

Terjatve/obveznosti iz instrumentov, navedenih v 4.2 točki, se lahko pobotajo oziroma prekvalificirajo v druge oblike lastniških ali dolžniških instrumentov. V primeru prekvalifikacije v lastniški delež (npr. debt/equity swap), se transakcija vzpostavitve te druge oblike instrumenta poroča tudi na poročilu SN. Možna pa je tudi prekvalifikacija v okviru poročila KRD (npr. prekvalifikacija iz posojila na dolžniški vrednostni papir tujega izdajatelja, ko ne gre za naložbe, ki jih opravijo rezidenti kot posredniki).

-

V primeru, da se poročajo terjatve/obveznosti do neposrednih tujih vlagateljev oziroma do prejemnikov neposrednih naložb, je potrebno izpolnjevati tudi poročila o kapitalskih naložbah nerezidentov v Sloveniji SN22 oziroma poročila o kapitalskih naložbah rezidentov v tujini SN11, v skladu z navodili za izpolnjevanje poročila o kapitalskih naložbah.

-

Če poročevalec poroča o sindiciranem posojilu, kjer nastopa več upnikov iz različnih držav, se poroča stanje in transakcije takih obveznosti proporcionalno po državah posamičnih upnikov.

-

Negativno stanje računa v tujini se poroča kot obveznost z vrsto instrumenta F (finančno posojilo).

-

Obveznost/terjatev iz naslova nevplačanega vpoklicanega kapitala se poroča z vrsto instrumenta O (ostalo) dokler kapital ni vplačan. Dobiček razporejen za izplačilo (obveznost do lastnikov)se poroča z vrsto instrumenta O (ostalo), vse dokler ni izplačan.

-

Stanje terjatev/obveznosti v poročilu KRD ne sme biti negativno.

-

Če lastniški delež doseže/preseže 10 % se naložba na poročilu KRD (instrument E) zapre in se poroča na poročilu SN, v kolikor je poročevalec v skladu s temi navodili obveznik za poročanje posameznega poročila. Poročevalec prikaže zadnjo transakcijo (nakup) kot povečanje na poročilu SN-T. Celotna vrednost na KRD se zmanjša z ostalimi spremembami ter se jo pod ostalimi spremembami prikaže na letnem poročilu SN. Analogno velja, če se delež v kapitalu zmanjša pod 10 %.

Primer:

V spodnji tabeli je prikazan primer poročanja po poročilih, če se delež poveča na/nad 10 %, oziroma če se delež zmanjša pod 10 %. Prikaz predpostavlja, de je celotna vrednost kapitala (naložbe) enaka 100. Prvotno je podjetje 5- % lastnik družbe v tujini ter dodatno dokupi še 10- % delež, torej postane 15- % lastnik. S tem ima podjetje neposredno naložbo v tujini – prikazano na levi strani tabele. Nasproten proces je prikazan na desni strani tabele.

Povečanje deleža na/nad 10 %				Zmanjšanje deleža pod 10 %
Poročilo:	KRD	SN-T	SN	Poročilo:	SN	SN-T	KRD
začetno stanje	5			začetno stanje	15		0
povečanje		10	10	povečanje
zmanjšanje				zmanjšanje	10	10
ostale spremembe	-5		+5	ostale spremembe	-5		+5
končno stanje	0		15	končno stanje	0		5

4.4

Usmeritve za izpolnjevanje poročila na osnovi kontnega načrta. Upoštevajo se samo deli kontov terjatev oziroma obveznosti do nerezidentov.