TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbe zagovornikov obeh obtožencev in okrožnega državnega tožilca se zavrnejo kot neutemeljene in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obtožena I. P. in I. M. se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka iz 1. do 6. točke II. odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), nagrada in potrebni izdatki zagovornice obtoženega M., postavljene po uradni dolžnosti, pa obremenjujejo proračun. Obtoženemu I. P. se po VII. odstavku 392. člena ZKP pripor iz razloga po 1. točki I. odstavka 201. člena istega zakona podaljša.

V konkretnem primeru so bile z nedovoljenim snemanjem sicer res kršene pravice obtoženca dozasebnosti, svobode komuniciranja ter tajnosti pisem in drugih občil, vendar pa so v obravnavanem primeru nedvomno podane tudi posebej utemeljene okoliščine, ki imajo še večji pomen kot naštete ustavno varovane pravice obtoženca. Zato zgolj nezakonitost pridobitve teh dokazov sama po sebi ne bi smela pomeniti razlogov za njihovo izločitev.

Poligrafsko testiranje ima svoje meje uporabe, saj temelji na preiskovančevih odzivih samodejnega živčnega sistema, ki ni pod kontrolo njegove volje in je zato mogoče šteti poligrafski test le za t.i. indicialno metodo. Ker poligraf registrira fiziološke reakcije preiskovanca, na katere ta tudi takrat, ko se jih zaveda, praviloma ne more vplivati, kar je možno primerjati z medicinskimi posegi, preiskovanec ni več subjekt, ampak objekt postopka. Kot instrument za odkrivanje laži je v predhodni fazi kazenskega postopka nedvomno pomemben, saj ta z njegovo pomočjo pridobiva od osumljenca (kljub njegovemu pristanku) podatke proti njegovi volji, kar je v direktnem nasprotju z njegovimi pravicami v samem kazenskem postopku. Da v dokazne namene izsledkov poligrafiranja v kazenskem postopku ni mogoče uporabiti, pa govori tudi dejstvo, da se pri testiranju žepo naravi stvari ne uporabljajo procesna pravila o zaslišanju osumljenca, da je pri uporabi poligrafa izključena prisotnost zagovornika, samo testiranje pa izvaja oseba, ki ni pod kontrolo sodišča.

Določbe ZKP ne samo, da ne omogočajo, pač pa celo prepovedujejo uporabo poligrafa.

Udeležba pri kaznivem dejanju ni samostojno kaznivo dejanje. V obravnavanem primeru zato obtoženec z dokazanim ravnanjem ni storil kaznivega dejanja pomoči pri treh kaznivih dejanjih umora, ampak je storil (izvršil, zakrivil, izpolnil znake) dejanje pomoči pri treh kaznivih dejanjih umora po navedenih členih.