STA novice / Odbor DZ pripravil predlog novele zakona o bančništvu na sprejem

Novela bo v slovenski pravni red prenesla spremenjena določila evropske direktive v zvezi z nadzorniškimi pooblastili, sankcijami, podružnicami iz tretjih držav in okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi tveganji.

"Predlog zakona ohranja ključne rešitve iz obstoječega zakona, med drugim pogoje za ustanovitev bank, razmejitev bančnih in finančnih storitev, vlogo banke Slovenije kot nadzornega organa v bančnem sektorju, pravila notranjega upravljanja ter odgovornost uprave in nadzornega sveta bank," je dejala državna sekretarka na ministrstvu za finance Nikolina Prah.

Po predlogu bodo morale družbe iz tretjih držav, ki bodo želele opravljati osnovne bančne storitve v EU, v državi članici ustanoviti podružnico in pridobiti dovoljenje po pravu EU. Če bo skupina iz tretje države presegla 40 milijard evrov sredstev v EU ali 10 milijard evrov v eni članici, bodo lahko pristojni organi zahtevali, da podružnice pridobijo dovoljenje kot podrejene institucije.

Predvidena so večja pooblastila Banke Slovenije za ukrepanje v primeru kršitev bonitetnih zahtev, pri čemer so predvidene med drugim sorazmerne in odvračilne upravne kazni ter periodične denarne kazni.

Uvajajo se zahteve za sistematično upravljanje okoljskih, družbenih in upravljavskih (ESG) tveganj, in sicer bodo morale banke ocenjevati usklajenost svojih portfeljev s cilji EU glede podnebne nevtralnosti in pripraviti načrte za obvladovanje teh tveganj.

Člani sveta Banke Slovenije in zaposleni v centralni banki bodo morali pred nastopom funkcije oz. zaposlitve in nato najmanj enkrat letno predložiti izjavo glede informacij, ki bi lahko pomenile nasprotje interesov, npr. glede imetništva delnic, obveznic, vzajemnih skladov.

Uvaja se tudi nadzor Banke Slovenije nad izpostavljenostmi bank do kriptosredstev in nad pomembnimi posli, kot so združitve, delitve in pridobitve deležev s strani bank, finančnih holdingov in mešanih finančnih holdingov.

Bolj jasno bodo opredeljeni pogoji za člane sveta Banke Slovenije glede izobrazbe, izkušenj, kazenske neobremenjenosti in osebnostne primernosti, predvidoma bo uvedena zahteva po ustrezni strokovni sestavi in raznolikosti sveta ter omejitev, da bo lahko član sveta funkcijo opravljal skupaj največ 14 let.

Med predvidenimi novostmi, ki niso vezane na prenos direktive, naj bi pa prinesle večjo usklajenost z evropsko prakso, so uvedba sistema odobritve namesto dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, elektronski dostop do podatkov iz centralnega registra prebivalstva za pooblaščene osebe Banke Slovenije ter nova pravila glede možnega preoblikovanja hranilnice v banko in kapitala za obvladovanje tveganj pri ustanovitvi banke.

Odbor je z glasovi koalicije - član odbora iz NSi se seje ni udeležil zaradi zadržanosti, člani iz SDS pa so poslali obvestilo, da sejo obstruirajo - sprejel dopolnila k več kot 100 členom, in sicer na podlagi obsežnih opozoril zakonodajno-pravne službe DZ.

Novoimenovani guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je izrazil podporo predlogu novele. Med rešitvami je poleg krepitve zahtev o nadzorniški neodvisnosti izpostavil pravila glede zelenega prehoda ter nove zahteve in pooblastila za učinkovitejši nadzor bank, tudi v okviru čezmejnega delovanja, ob upoštevanju načela sorazmernosti. Slednje je po njegovih besedah za slovenske banke zelo pomembno, ker so v evropskem smislu razmeroma majhne.

Kako bo z izvajanjem načela sorazmernosti, zlasti z vidika stroškov za hranilnice, je zanimalo Andrejo Živic (Svoboda). Dolenc je dejal, da morajo zagotavljati minimalne bančne standarde, da pa že sedaj upoštevajo proporcionalnost, npr. pri poročanju, kapitalskih zahtevah, nadzorniških testih.

Novela bo glede na predlog skladno z odločbo ustavnega sodišča, kar je zanimalo Soniboja Knežaka (SD), določila, da bodo delavski direktorji člani upravnega odbora in da bodo morali izpolnjevati iste pogoje kot ostali člani.