STA novice / DZ sprejel zakon o organiziranosti in delu v policiji

Zakon za tiste policiste, ki opravljajo posebej zahtevne in tvegane naloge, kot so varovanje določenih oseb, izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov, zaščita prič in protiteroristične naloge, drugače ureja odmore, počitke in najdaljši tedenski delovni čas.

Za to so predvideli kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, ne glede na siceršnje omejitve splošne delovnopravne zakonodaje. Koalicija meni, da bodo s tem vzpostavili pravno podlago za bolj prilagojeno organizacijo dela v delovnih okoliščinah, kjer narava nalog zahteva večjo časovno fleksibilnost in neprekinjeno izvajanje policijskih nalog.

Zakon ureja tudi najemna razmerja za službena stanovanja po upokojitvi. Upokojenim uslužbencem policije, ki bi ob upokojitvi dopolnili najmanj 34 let delovne dobe v policiji ter vsaj 20 let pred njo sklenjeno najemno pogodbo za službeno stanovanje, bodo omogočili nadaljnje sklepanje oz. podaljševanje pogodb pod enakimi pogoji.

Poleg tega zakon določa, da se lahko preverjanje psihofizične sposobnosti policistov nanaša na organizacijske enote kot tudi posamezna delovna mesta. Ponovno podaljšujejo tudi rok, do katerega morajo nekateri policisti pridobiti višjo strokovno izobrazbo, tokrat še za eno leto, do 1. januarja 2027.

Poslanka SD Mojca Šetinc Pašek je v obrazložitvi stališča poslanske skupine v ponedeljek pozdravila predvsem pomen ureditve, ki se nanaša na službena stanovanja. "Ocenjujemo namreč, da je vprašanje službenih stanovanj eden od ključnih socialnih vidikov položaja policistk in policistov," je dejala.

Poslanka Levice Tatjana Greif je poudarila, da je temeljni cilj zakona "zagotoviti učinkovito, varno in pravično delovanje policije ter dostojno obravnavo policistov, ki so državi dolga leta služili v zahtevnih in tveganih razmerah". Pri bolj fleksibilni obravnavi delovnega časa v primeru zahtevnih nalog po njenem mnenju ne gre za poseg v pravice policistov, temveč za ustvarjanje pravne podlage za realno in odgovorno organizacijo dela ob jasnih varovalkah.

Tudi poslanka Svobode Sandra Gazinkovski je izpostavila, da je zakon premišljena nadgradnja obstoječega sistema glede na sodobne varnostne razmere in delo policije. Dodala je, da so zakon uskladili z obema policijskima sindikatoma.

Poslanec NSi Janez Žakelj pa se je vprašal, zakaj pri ureditvi najemnih razmerij dajejo prednost upokojenim policistom namesto drugim javnim uslužbencem. Poslanec SDS Andrej Kosi pa je bolj kot o predlogu zakona v predstavitvi stališča pojasnjeval, zakaj je stanje v slovenski policiji kritično. Izpostavil je vpliv politike na kadrovanje, lažnega policista na Brniku in smrt Aleša Šutarja, ki je posledica nerešenih romskih vprašanj, pa kadrovsko pomanjkanje. Meni, da zakon vseh teh težav ne bo rešil.

SDS je k predlogu vložil dopolnilo, v katerem so predlagali, da lahko upokojeni policist, ki najema službeno stanovanje, ostane v tem istem stanovanju. Danes so ga poslanci zavrnili.

Poslanci so danes sprejeli tudi zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU, s katerim po navedbah ministrstva za pravosodje izboljšujejo ureditev na različnih področjih sodelovanja v kazenskih zadevah. Najbolj pomembne spremembe so povezane z vzpostavitvijo novega sistema kazenskih evidenc Ecris, kar bo pohitrilo pridobivanje podatkov o kazenskih obsodbah državljanov tretjih držav.

Poslanci so v ponedeljek obravnavali tudi predlog zakona o voznikih po skrajšanem postopku, s katerim je NSi predlagala, da bi lahko vozniški izpit opravljali in pridobili vozniško dovoljenje le posamezniki, ki so osnovno šolo obiskovali devet let in imajo uspešno zaključen vsaj 7. razred osnovne šole. Predlog je matični odbor že zavrnil, zato je predlog končal zakonodajno pot. Koalicija je v stališčih izpostavila, da povezava med izobrazbo in varnostjo v prometu ni smiselna.