STA novice / Mihael Zupančič - minister za pravosodje (biografija)

Pravnik z izkušnjami iz mednarodnega prava in dolgoletni diplomat je bil rojen 19. marca 1973. Skoraj 14 let je preživel v Franciji, kjer je končal osnovno in srednjo šolo, v mednarodnem okolju je pridobil tudi akademsko izobrazbo. Tako je leta 1997 diplomiral na pravni fakulteti univerze Sorbonna v Parizu, leto kasneje pa na isti univerzi zaključil še podiplomski študij s področja mednarodne uprave. "V Sloveniji imam nostrificirano diplomo, ne pa tudi magisterija," je povedal v torkovi predstavitvi pred resornim odborom v DZ.

Zupančič na mesto pravosodnega ministra prihaja iz diplomacije, v kateri deluje že 27 let. Na ministrstvu za zunanje zadeve se je zaposlil leta 1999, kjer je leta 2010 postal vodja sektorja za mednarodno pravo. Sčasoma pa je prišel do ranga veleposlanika. Med letoma 2015 in 2019 je bil vodja slovenske diplomacije v Romuniji, zdaj pa končuje mandat v Koebenhavnu kot veleposlanik Slovenije na Danskem, akreditiran tudi za Finsko, Islandijo, Norveško in Švedsko.

Njegov politični vzpon je sicer močno povezan z vodjo Demokratov Anžetom Logarjem. Ko je Logar v času tretje vlade Janeza Janše opravljal funkcijo zunanjega ministra, je bil Zupančič vodja njegovega kabineta in s tem eden od najtesnejših Logarjevih sodelavcev.

Na letošnjih državnozborskih volitvah pa je Zupančič na listi Demokratov kandidiral za poslanca. V DZ sicer ni bil izvoljen, je pa kampanja, kot je dejal, pri njemu pustila ogromen pečat. "Predvsem sem spoznal, da je politična polarizacija med ljudmi na terenu bistveno manj izrazita, kot se včasih zdi ob spremljanju dogajanja v hramu demokracije," je povedal članom odbora DZ za pravosodje.

V predstavitvi svoje kandidature se je zavzel za prenovo procesne zakonodaje, skrajšanje sodnih postopkov, transparentnost sodstva in objavo sodnih odločb. Prav tako si želi učinkovitega izvrševanja ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in primerljivega odločanja sodišč.

Med izzivi je izpostavil tudi digitalizacijo sodstva, ki mora, kot je dejal, postati eden ključnih stebrov razvoja pravosodja. Zavzemal se bo tudi za meritokratski sistem napredovanj in ustrezno nagrajevanje zaposlenih, del nalog v sodstvu pa bi prenesel na odvetnike in notarje.

V ospredje svojih prizadevanj pa je postavil "neusmiljen boj proti korupciji" in organiziranega kriminala, ki je tudi ena od osrednjih programskih točk Demokratov. Tako bo javnost pozorno spremljala, kako se bo novi minister lotil napovedane ustanovitve nove posebne tožilske enote Skok. Njeni obrisi za zdaj ostajajo zaviti v tančico skrivnosti, tudi v torkovi predstavitvi v DZ je bil Zupančič glede enega najbolj izpostavljenih projektov svojega mandata redkobeseden in ni predstavil modela njegovega delovanja.

Je pa poudaril, da "je treba zaupati v iskanje rešitev, ki bodo ustavno nesporne". Napovedi o Skoku sicer spremljajo kritike, da se skuša z njim utišati institucije pregona korupcije, kot so Komisija za preprečevanje korupcije, Specializirano državno tožilstvo in Nacionalni preiskovalni urad.

Ob tem, kar je znanega doslej, bo Skok, če bo ustanovljen, tudi ena od najpomembnejših skupnih točk med Zupančičem in ministrom za notranje zadeve Francijem Matozom. S tem pa bi novi organ pregona korupcije lahko postal tudi eden od prvih preizkusov ravnotežja Demokratov in stranke SDS v koaliciji.

Novega ministra pa čakajo tudi številni drugi izzivi v pravosodju. Eden od njih bo zagotovo implementacija lani sprejete reforme pravosodja, ki v začetku prihodnjega leta predvideva združevanje okrajnih in okrožnih sodišč. Še večji izziv za 53-letnega športnika, ki svoje meje rad preizkuša v tekaških maratonih, pa bo uresničevanje zaveze iz koalicijske pogodbe, kjer partnerice podpisnice napovedujejo spremembe na področju imenovanja sodnikov.

Tu bi mu znale še kako prav priti diplomatske veščine, saj bi lahko spremembe naletele na nasprotovanje v strokovnih krogih, zagotovo pa bi morebiten poseg v trajne sodniške mandate sprožil tudi ustavnopravno razpravo. V Sloveniji je trajnost sodniške funkcije namreč ustavno varovana. Zupančič je v torek poudaril, da je "pojem neodvisnosti sodstva zanj svet", neodvisnost sodnika pri odločanju pa mora ostati nedotakljiva.

"Hkrati pa mora biti delovanje sodnega sistema transparentno, organizacijsko učinkovito in odgovorno do javnosti. Prav v tem ravnotežju med neodvisnostjo in odgovornostjo vidim eno ključnih nalog tega obdobja," je napovedal.

Mandatar Janez Janša je o Zupančiču v predlogu kandidature zapisal, da združuje pravno strokovnost s širokimi izkušnjami na mednarodnem parketu. Priznava mu tudi izkušnje pri usklajevanju zahtevnih vsebinskih vprašanj v mednarodnem okolju in z vodenjem ekip, poznavanje institucionalnih postopkov ter sposobnost sodelovanja.