Portal TFL

STA novice / ECB pričakovano brez sprememb denarne politike (dopolnjeno)

četrtek, 23.7.2026

Frankfurt, 23. julija (STA) - Svet Evropske centralne banke (ECB) danes skladno s pričakovanji trgov ni posegel v osrednje evrske obrestne mere. Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za evrsko denarno politiko, tako ostaja pri 2,25 odstotka, kjer so jo centralni bankirji z dvigom za 0,25 odstotne točke določili junija. Nekateri so sicer o zvišanju razmišljali tudi danes.

Medtem ko bo depozitna obrestna mera še naprej pri 2,25 odstotka, bosta obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila ostali pri 2,40 oziroma 2,65 odstotka.

"Obeti glede cen energentov so sicer zelo volatilni, vendar so trenutno blizu osnovnih junijskih projekcij strokovnjakov Evrosistema ter precej nad ravnijo, ki je bila zabeležena pred konfliktom na Bližnjem vzhodu," so ob tem zapisali v ECB. Negotovost po njihovih navedbah ostaja velika, inflacijski vpliv energetskega šoka pa se še ni pokazal v celoti.

Predsednica ECB Christine Lagarde je na novinarski konferenci po seji dejala, da podatki kljub dogajanju na Bližnjem vzhodu kažejo na pospešitev gospodarske aktivnosti območja evra v drugem četrtletju. Delno si je opomogel storitveni sektor, obseg proizvodnje je bil ohranjen, zvišali so se obrambni izdatki, je nanizala. Bo pa gospodarska rast v bližnji prihodnosti glede na dostopne kazalnike ostala skromna, je dodala.

V imenu Sveta ECB je vnovič pozvala k ukrepom za krepitev gospodarstva ob hkratnem ohranjanju zdravih javnih financ. Ključni za to naj bi bili poenostavitev in uskladitev pravil na enotnem trgu EU, pospešitev energetskega prehoda ter zaključek postopka integracije kapitalskih trgov. Fiskalni odzivi na energetski šok morajo biti začasni, je izpostavila, pomemben mejnik naj bi bil nov korak k uvedbi digitalnega evra, storjen ta mesec v Evropskem parlamentu.

Kot je še povzela Lagarde, je stopnja brezposelnosti v evrskih državah maja znašala 6,2 odstotka, kar je blizu zgodovinsko nizkih vrednosti, se je pa število objav delovnih mest dodatno znižalo.

Glede inflacije v območju evra, ki je junija nekoliko upočasnila, je dejala, da jo še naprej poganja energetski šok. Nabava vhodnih surovin in materialov je za podjetja vse dražja, zato pričakuje zvišanje prodajnih cen. Rast plač naj bi bila medtem v prihodnjih četrtletjih zmerna. Večina kazalnikov dolgoročnih inflacijskih pričakovanj se giblje okoli dveh odstotkov, je podčrtala.

Tveganja za gospodarsko napoved so negativna. Vnovični napadi na Bližnjem vzhodu bi lahko dodatno in za dlje časa zvišali cene energije, kar bi imelo širše posledice, dodatna trenja v mednarodni trgovini pa bi lahko poslabšala težave v dobavnih verigah in okrnila izvoz. Vir negotovosti ostaja tudi vojna v Ukrajini, je opisala predsednica ECB.

Tveganja za inflacijsko napoved so medtem po njenih besedah ob morebitni krepitvi energetskega šoka obrnjena navzgor. V tem primeru bi prišlo do večje rasti drugih cen in plač, je povedala.

Svet ECB sicer natančno spremlja intenzivnost in trajanje šoka, pa tudi posredne in sekundarne učinke, so v današnjem sporočilu za javnost zapisali v svetu in dodali, da so odločeni izvajati denarno politiko tako, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju stabilizirala na ciljni dvoodstotni ravni.

Kot so zatrdili, z današnjo odločitvijo ostajajo v dobrem položaju, da prebrodijo negotovost, ki jo je povzročil bižnjevzhodni konflikt. O ustrezni naravnanosti denarne politike se bodo še naprej odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bodo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, pri čemer bodo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike, so napovedali.

Znova so zagotovili, da so v okviru svojega mandata pripravljeni prilagoditi vse instrumente za stabilizacijo inflacije in ohranitev nemotenega delovanja transmisije denarne politike. "Poleg tega je na voljo instrument za zaščito transmisije, katerega cilj je preprečiti neupravičeno, neurejeno tržno dinamiko, ki bi predstavljala resno grožnjo transmisiji denarne politike po vseh državah v evroobmočju, kar Svetu ECB omogoča, da učinkoviteje izpolnjuje mandat ohranjanja cenovne stabilnosti," so sklenili.

Lagarde je v odgovoru na novinarsko vprašanje pojasnila, da so nekateri guvernerji danes razmišljali o dvigu obrestnih mer, kar bi, tako francoska tiskovna agencija AFP, lahko nakazovalo, da bo ECB septembra izvedla novo zvišanje.