STA novice / Nevladniki s prizadevanji za vložitev tožbe na Sodišču EU glede deregulacije novih genomskih tehnik

Po novi zakonodaji, ki se bo začela uporabljati čez dve leti, bodo rastline, gensko spremenjene oz. preurejene skladno z novimi genomskimi tehnikami (NGT), razdeljene v dve kategoriji.

V prvi kategoriji bodo tiste, ki imajo manj kot 20 sprememb genoma in se jih šteje enakovredne konvencionalnim. Teh ne bi bilo treba več označevati.

V drugo kategorijo pa bodo spadale kompleksne nove gensko spremenjene rastline, ki jih bodo morali še vedno označevati, tako kot velja zdaj. Še naprej bodo tudi podvržene ocenam tveganj, države članice pa bodo lahko zavrnile njihovo gojenje.

Uradni namen zakonodaje, ki rahlja obstoječa pravila na tem področju, je okrepiti konkurenčnost evropskega agroživilskega sektorja ter razvoj na podnebne spremembe in škodljivce odpornejših rastlin, ki bi dale večje donose ter pri vzgajanju potrebovale manj virov oz. manj gnojil in pesticidov.

A rahljanju pravil je v EU in tudi v Sloveniji nasprotovala vrsta nevladnih organizacij ter tudi samo kmetijsko ministrstvo.

Potrditev uredbe je po mnenju Zveze biodinamikov Slovenije zaušnica tako potrošnikom kot kmetom in prehranski suverenosti. S to uredbo bo večina rastlin, preurejenih z NGT, izključenih iz zadostnega nadzora in obveznega označevanja. Brez obveznega označevanja tako potrošniki tudi ne bodo imeli več možnost izbirati konvencionalno oz. tradicionalno pridelano hrano, ki je pridelana brez uporabe NGT.

Zveza biodinamikov Slovenije in pridružene organizacije (Združenje društev ekoloških kmetov Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Čebelarska Zveza Slovenije, Eko civilna iniciativa, Združenje Demeter Slovenija, Inštitut Ekosemena - Semenjalnica in Inštitut za ekološko kmetijstvo) so v zadnjih tednih ministrstvo za kmetijstvo dvakrat uradno zaprosile za sklic sestanka v zvezi s problematiko in možnostjo za priključitev Slovenije prizadevanjem za vložitev ničnostne tožbe glede uredbe na Sodišču EU.

Medtem se je na vlado z uradno pobudo glede tega pred dnevi obrnila tudi komisija za ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi (GSO), ki jo je vlada ustanovila za spremljanje stanja in razvoja na področju ravnanja z GSO ter ima 17 članov iz stroke, nevladnega sektorja ter kmetijstva in gospodarstva.

Vlado poziva, da "v interesu varovanja zdravja državljanov, biotske raznovrstnosti, transparentnosti trga in prehranske suverenosti" nemudoma sproži vse potrebne pravne postopke in medministrska usklajevanja za pripravo in vložitev ničnostne tožbe na Sodišču EU z namenom presoje zakonitosti sprejete uredbe. Vlada naj pri tem aktivno pristopi k sodelovanju in se priključi vladi Slovaške ter drugim članicam EU, ki izražajo nestrinjanje s sprejetimi spremembami.

Kot pravijo v Zvezi biodinamikov Slovenije za zdaj uradnega odziva kmetijskega ministrstva še niso prejeli.

Na vprašanje STA glede teh pobud nevladnikov pa so na ministrstvu odgovorili, da se zavedajo pomena informiranosti in da bodo v nadaljnjih postopkih tako kot med sprejemanjem uredbe "še naprej zagovarjali rešitve, ki bodo omogočale učinkovito obveščanje potrošnikov ter ohranjale njihovo možnost informirane izbire". Enaka stališča bo ministrstvo zagovarjalo tudi v postopku priprave izvedbenih aktov in smernic, so napovedali.