STA novice / Varuh s priporočili izjem glede obvladovanja slovenskega jezika za osebne asistente

Varuh je obravnaval primer uporabnika osebne asistence, ki zaradi hude oblike epilepsije potrebuje zanesljivo in strokovno pomoč, vendar mu izvajalec dalj časa ni uspel zagotoviti primernih osebnih asistentov. Sta se pa dve osebni asistentki, ki ju je našla uporabnikova mati, pri delu izkazali kot sposobni, zanesljivi in ustrezno usposobljeni za ukrepanje v zahtevanih okoliščinah, a še ne govorita slovenskega jezika, so v sporočilu za javnost zapisali pri Varuhu.

Ker sta se osebni asistentki že vključili v tečaj slovenščine, uporabnik pa je odraščal v dvojezičnem okolju in nima zmožnosti jezikovne komunikacije, je Varuh presodil, da je treba primer obravnavati glede na njegove posebne okoliščine.

Tedanje ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je menilo, da je ustrezno znanje slovenščine pomembno za kakovostno in varno izvajanje osebne asistence. Ob tem je opozorilo tudi na možnost zlorab sistema pri zaposlovanju tujcev brez ustreznega znanja slovenskega jezika. Zakon o osebni asistenci sicer kot pogoj za opravljanje dela osebnega asistenta izrecno ne določa znanja slovenščine, vendar ta zahteva izhaja iz zakona o javni rabi slovenščine.

Varuh se strinja, da mora biti znanje slovenščine pri osebnih asistentih praviloma zagotovljeno. Hkrati meni, da te splošne zahteve ni mogoče uporabljati tako, da se ne upoštevajo dejanske potrebe, zmožnosti, življenjske okoliščine in izrecne želje posameznega uporabnika. Ministrstvu je zato priporočil, naj s sistemskimi prilagoditvami omogoči, da je lahko glede na okoliščine posameznega primera osebni asistent izjemoma tudi oseba, ki še ne obvlada slovenščine. Izjema bi po priporočilu Varuha veljala v primernem prehodnem obdobju, v katerem bi lahko osebni asistent pridobil zahtevano znanje oziroma opravil izpit iz slovenskega jezika.

Komunikacija med uporabnikom in osebnim asistentom je po mnenju Varuha predvsem zasebna, koliko mora asistent pri svojem delu komunicirati z okolic, pa je odvisno od konkretnih potreb uporabnika. Oviro pri obveznem usposabljanju je mogoče v posameznih primerih odpraviti z ustreznim prevajanjem, tudi morebitne težave pri klicu na pomoč je treba presojati sorazmerno, saj lahko za uporabnika večjo nevarnost pomeni, če osebnega asistenta sploh nima.

Ob tem Varuh še opozarja, da izjema ne sme postati pravilo in jo je mogoče dopustiti le ob uporabnikovi izrecni in jasni želji ter ob zagotovljeni varnosti in kakovosti storitve. Osebni asistent mora tako izpolnjevati vse druge zakonske pogoje, biti ustrezno vključen v program usposabljanja, uporabnik oziroma njegov zakoniti zastopnik pa ga mora pri delu ustrezno voditi, so še zapisali pri Varuhu.