STA novice / Ustavno sodišče zadržalo presojo praks nadzora Banke Slovenije s strani računskega sodišča (dopolnjeno)

Ustavno sodišče je na seji 20. decembra sklenilo, da se zadrži izvrševanje drugega stavka druge alineje drugega odstavka 52.a člena zakona o Banki Slovenije, ki govori o tem, da računsko sodišče lahko presoja pravilnost in smotrnost praks nadzora, ki jih je Banka Slovenija izvajala do 4. novembra 2014, to je do uvedbe enotnega nadzora v območju evra, so danes sporočili iz ustavnega sodišča.

Ob tem pa je zavrnilo predlog Banke Slovenije, naj isto sklene za izvrševanje drugega člena noveliranega zakona o Banki Slovenije, ki računskemu sodišču dopušča možnost revizije pravilnosti in smotrnosti poslovanja centralne banke tudi za obdobje zadnjih 15 let do uveljavitve zakona.

V Banki Slovenije, kjer so zakonsko besedilo poslali v ustavno presojo, so zapisali, da do končnega mnenja ustavnega sodišča ne bi komentirali odločitev. Na finančnem ministrstvu, kjer so zakonske spremembe pripravili, pa so za STA zapisali, da gre za odločitev najvišje instance sodne veje oblasti, ki pa je pred končno odločitvijo ustavnega sodišča prav tako ne želijo komentirati

Banka Slovenije je zahtevo za začasno zadržanje in oceno ustavnosti navedenih delov zakona in dopolnitve zakona hkrati z zahtevo za presojo tretjega odstavka 52.a člena, ki govori o tem, da računsko sodišče v zvezi z razkritimi nepravilnostmi in nesmotrnostmi pri praksah nadzora Banki Slovenije poda priporočila, na ustavno sodišče podala konec lanskega oktobra. Ocenila je, da se s tem posega v njeno neodvisnost.

Ustavno sodišče je navedlo, da je možnost presoje praks nadzora začasno zadržalo, ker bi lahko nastale težko popravljive posledice, če bi se v nadaljnjem postopku izkazalo, da je ta določba zakona protiustavna. Na drugi strani pa ni videti hujših posledic, ki bi nastale zaradi zadržanja izvajanja te določbe. "Če se bo izkazalo, da je zakon skladen z ustavo, bo računsko sodišče revizijo lahko opravilo s časovnim zamikom," so zapisali.

Težko popravljive posledice pa ne bodo nastale v primeru možnosti revizije računskega sodišča tistih vrst poslovanja Banke Slovenije, ki niso prakse nadzora, in sicer za obdobje od 21. oktobra 2002 do 21. oktobra 2017, je ocenilo ustavno sodišče. Predlog za zadržanje izvrševanja te določbe je zavrnilo, ker Banka Slovenije zanj ni navedla posebnih razlogov.

Tako še vedno ostaja odprto, ali bo lahko računsko sodišče revidiralo odločitve Banke Slovenije glede sanacije bank v letu 2013, ki razburjajo del javnosti in kar je bil eden od namenov zakona. Večina poslanskih skupin je namreč ob njegovem sprejemu izrazila pričakovanje, da bo poročilo računskega sodišča lahko prispevalo k izračunu dejanske bančne luknje.