STA novice / V SDS in NSi bi NLB pred hrvaškimi sodišči zaščitili z ustavnim zakonom

Poslanci SDS in NSi bi enega temeljnih aktov samostojne države dopolnili s tremi novimi členi. V njih bi določili postopanje slovenskih bank in državnih organov pri zagotavljanju spoštovanja sporazuma o vprašanjih nasledstva in memoranduma o soglasju med slovensko in hrvaško vlado ter povračilu škode, ki nastaja ali bo nastala slovenskim bankam zaradi ravnanja Hrvaške v nasprotju s temi sporazumi.

Tako bi v enem od novih členov, 22.i členu, Novi ljubljanski banki (NLB) prepovedali izplačilo zahtevkov na podlagi sodb hrvaških sodišč v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami varčevalcev pri LB.

Slovenskim sodiščem bi naložili, naj ne izvajajo sodnih odločb v zvezi z omenjenimi zahtevki, NLB pa bi v skladu s predlogom morala uporabiti vsa pravna sredstva, da prepreči izvrševanje sodb hrvaških sodišč.

Z novim 22.j členom bi NLB tudi naložili, da mora poročati vladi o posameznih izplačilih na podlagi sodb hrvaških sodišč. Če pa bi vlada ugotovila, da je NLB zaradi sodb hrvaških sodišč utrpela škodo, bi morala Finančni upravi RS naložiti, da to škodo izterja od hrvaških družb v večinski državni lasti.

Poslanci SDS in NSi bi dodali še 23. k člen, s katerim bi Banki Slovenije naložili, naj zoper lastnika bank Unicredit in Intesa Sanpaolo (nekdanja banka Koper) sproži postopek za odvzem dovoljenja za imetnika kvalificiranega deleža, če hrvaški banki iz obeh skupin - Zagrebačka banka in Privredna banka Zabreb - ne odstopita od nadaljnjih postopkov izvršbe sodb hrvaških sodišč zoper NLB.

Za sprejem dopolnitev ustavnega zakona veljajo v DZ enaki postopki kot za spremembo ustave, kar pomeni, da gre za dvofazni postopek, poslanci pa ga morajo potrditi z dvotretjinsko večino. Takšen postopek običajno traja več mesecev, zato ni prav veliko možnosti za njegovo izvedbo še v tem sklicu DZ.

Vprašanje pravnomočnih sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog varčevalcev nekdanje LB je postalo aktualno po tistem, ko je NLB nedavno plačala enega od zahtevkov na podlagi pravnomočne sodbe. S tem je razburila del politike, ki se boji, da se s tem ustvarja precedens za reševanje tega vprašanja, za katerega Slovenija vztraja, da so del procesa nasledstva nekdanje Jugoslavije in da NLB za te zahtevke ni v ničemer odgovorna.

O tem vprašanju naj bi ta teden razpravljala tudi vlada, ki bo odločala, ali bo za NLB sprejela neko obliko garancije. Političnega soglasja o tem vprašanju sicer ni.