STA novice / Predlog zakona o povračilu premoženjske škode iz druge svetovne vojne primeren za drugo obravnavo

Predlog zakona so v DZ vložili poslanci SMC, saj so po besedah Milana Brgleza prepričani, da je treba tistim, ki so jim bile v drugi svetovni vojni povzročene krivice, te krivice vsaj simbolično popraviti. Kot je spomnil, so žrtve vojnega nasilja do zdaj sicer dobile posamezne odškodnine, nikoli pa odškodnine za škodo, ki jim je bila povzročena na premoženju, saj Jugoslavija, katere del je bila po drugi svetovni vojni Slovenija, tega poglavja ni nikoli v celoti zaprla. Tudi v samostojni Sloveniji za to ni bilo dovolj posluha, "kar pa se mora končati", je dodal.

Predlog zakona tako predvideva, da bi osebe, ki imajo priznan status žrtve vojnega nasilja, prejele 6000 evrov odškodnine, ki bi bila izplačana v dveh obrokih. Za izplačevanje bi skrbel Slovenski državni holding.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin je Igor Zorčič (SMC) povedal, da bi šlo pri izplačilu le za simbolično odškodnino, ki pa je pomembna za to, da se krivice popravi vsaj na simbolni ravni. Izrazil je upanje, da bo kljub časovni stiski zakon sprejet še v tem mandatu, v nasprotnem primeru pa pričakuje široko podpore naslednjega sklica DZ.

Peter Vilfan (DeSUS) je predlog zakona označil kot "piko na i v poplavi poslanskih zakonov, ki so bolj ali manj všečno priromali v DZ tik pred iztekom mandata". Ocenil je, da bi lahko določitev pavšala pomenila neenako obravnavo posameznikov, saj so ti utrpeli različno gmotno škodo. Vprašal se je tudi, kje bo država dobila sredstva za izplačilo. Predlog so poslanci DeSUS v prvi obravnavi kljub temu podprli.

V SDS so v današnji razpravi napovedali, da predlogu zakona v prvi obravnavi ne bodo nasprotovali, bodo pa za naslednjo obravnavo vložili dopolnila, ki bi zagotovila bolj enakopravno obravnavo žrtev. Moti jih namreč, da bi po predlogu odškodnino dobili le tisti, ki so jo prijavili leta 1945 po takratnih predpisih. Slednje namreč iz odškodnin izključuje tiste, ki so škodo utrpeli zaradi revolucije, saj si škodo niso upali prijaviti, poleg tega to po takratnih predpisih sploh ni bilo mogoče, je opozoril.

V SD so še pred glasovanjem napovedali podporo predlogu, a se tudi oni podobno kot v DeSUS sprašujejo, kje bo država dobila 180 milijonov. Teh namreč "žal v tem trenutku nimamo", je dejal Matjaž Han. Zmotilo ga je tudi, da zakon sprejemajo tik pred iztekom mandata in brez poprejšnje širše podpore in poskusa iskanja soglasja.

Tudi v Levici so v tej fazi napovedali podporo predlogu, za nadaljnjo obravnavo pa nameravajo vložiti dopolnila, po katerem bi škodo za izplačilo odškodnin zagotovile države agresorke. "Nepravično namreč je, da bi škodo plačali slovenski državljani," je dejala Violeta Tomić.