STA novice / Na javni razpravi pozivi k nadgradnji obstoječega predloga obrambnega zakona

Obrambna ministrica, ki opravlja tekoče posle, Andreja Katič je izrazila obžalovanje, da deklarativna podpora predlogu novega zakona o obrambi ni doživela epiloga v obliki dejanske politične podpore v DZ. Zakonodaja v tem mandatu ne bo sprejeta, saj je prišlo do nepotrebnega zavlačevanja, je opomnila. Predlog po njenem mnenju ne vsebuje le lepotnih popravkov, pač pa večje vsebinske spremembe. Eden temeljnih ciljev predlagane zakonodaje pa je bil povečanje zanimanja za zaposlitev v Slovenski vojski, je pojasnila.

Da je predlog zakona korak v pravo smer, se je strinjal načelnik Generalštaba Slovenske vojske Alan Geder. Vendar pa rešitve v zakonu po njegovem mnenju še niso zasnovane na način, ki bi omogočal potrebno profesionalizacijo vojske in ustrezno predvidljivost njenega financiranja.

Predlog zakona je boljši od trenutnega zakona, je ocenil Boštjan Perne z ministrstva, sicer nekdanji direktor tamkajšnje obveščevalno varnostne službe. Bi bilo pa ob upoštevanju varnostnih razmer v bližnji okolici po njegovih besedah treba razmišljati o nadgradnji tako obrambnega kot tudi obveščevalno-varnostnega sistema.

Medtem pa se je upokojeni kontraadmiral Renato Petrič zavzel za jasnejše določbe o imenovanju in razrešitvi načelnika generalštaba, da ne bi prihajalo do tako pogostih menjav na vrhu vojske. Glede zakonskega predloga pa je ocenil, da bi ga bilo treba spisati na novo. Zakon bi moral opredeljevati vrsto, obseg in organizacijo Slovenske vojske, vse ostalo je po njegovih besedah balast in se lahko rešuje v drugih predpisih.

S slednjim so soglašali poslanec SDS in predsednik odbora za obrambo Žan Mahnič, predsednik Sindikata vojakov Slovenije Gvido Novak in predsednik DS Alojz Kovšca.

Kovšca je spregovoril tudi o širšem pomenu dobro delujočega obrambnega sistema. Kot je dejal, se Slovenija nahaja na geostrateško pomembnem območju, zato mora biti temu primerna tudi pripravljenost oboroženih sil. Opozoril je tudi na sodobne oblike vojskovanja, na kibernetsko vojno, ki pravzaprav postaja že klasična oblika boja, in ocenil, da bi bili na tem področju Slovenci lahko bolj agilni.

Obramboslovec Anton Bebler pa se je v svojem nastopu bolj kot vsebine zakona dotaknil smiselnosti prizadevanja za financiranje obrambe v višini dveh odstotkov, kot to predlaga zavezništvo. Takšen delež predstavlja pritisk na evropske države članice Nata in je na primerih več držav, kot so Islandija, Luksemburg in tudi Slovenija, po njegovi oceni nesmiseln.

Predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in nekdanji obrambni minister Aleš Hojs se s tem ni strinjal. Predlog za dvoodstotno financiranje obrambnega sistema je plod celovitih strokovnih študij, ki so dokazale, da takšen delež ne ogroža drugih družbenih podsistemov, je povedal. O predlogu zakona pa je dejal, da nihče od ministrov ni imel namena spisati slabega zakona, a je bil omejen s tem, do kakšne mere ga je sploh mogoče spremeniti, da bi dosegel doslej očitno še nedosegljivo dvotretjinsko večino.

Poslanec SDS Franc Breznik je spregovoril zlasti o potrebi po izboljšanju socialnega položaja vojakov, Darko Milenkovič iz Sindikata ministrstva za obrambo pa tudi o vse številčnejšem odlivu iz Slovenske vojske, ki se glede na njeno siceršnjo velikost še kako pozna.