STA novice / V KPK presenečeni nad poročilom TI

Slovenija je namreč oktobra 2017 OECD poročala o preiskovanju treh novih primerov, ki so jih zaznali policija, KPK, finančna uprava in vrhovno državno tožilstvo, so za STA pojasnili v KPK.

Poročilo TI po ugotovitvah KPK "tudi ne vključuje podatkov o napredku, ki ga je Slovenija izpostavila v poročilu OECD WGB oktobra 2017, v katerem je izpostavljen napredek Slovenije pri izvajanju številnih priporočil OECD, vključno z nekaterimi, ki jih je TI obravnavala v svojem poročilu". Na podlagi tega poročila je bila Slovenija pohvaljena, vendar pa poročilo ni bilo objavljeno.

Nadalje poročilo TI navaja, da so letni statistični podatki o delu policije in tožilstva objavljeni na njihovih spletnih straneh, vendar pa ločeno ne prikazujejo podatkov o primerih podkupovanja tujih javnih uslužbencev. "Urad generalnega državnega tožilca je že v odzivu na predlog poročila izpostavil, da se statistični podatki o teh primerih ne vodijo ločeno, saj v slovenskem kazenskem zakoniku kaznivo dejanje tujega podkupovanja ni določeno kot posebno kaznivo dejanje, tako da statistika državnega tožilstva zajema vse primere podkupovanja," so opozorili v KPK.

Po ugotovitvah KPK tudi ne drži podatek v poročilu TI, da slovenska zakonska definicija tujega podkupovanja ne izpolnjuje vseh zahtev konvencije OECD, saj "poročilo tretje faze o izvajanju Konvencije OECD o boju proti podkupovanju Republike Slovenije iz leta 2014 in poročila o nadaljnjih ukrepih iz leta 2014 ne navaja, da ureditev boja proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v Republiki Sloveniji ne izpolnjuje zahtev OECD".

V KPK so tudi spomnili, da je delovna skupina OECD za podkupovanje tujih javnih uslužbencev (WGB) zaprosila Slovenijo za pojasnilo v zvezi z "efektivnim kesanjem" kot razlogom za odpustitev kazni, ki ga vsebujeta tretji odstavek 262. člena kazenskega zakonika in drugi odstavek 11. člena zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja. "Slovenski organi so zagotovili pojasnila, ki so bila na plenarnem zasedanju oktobra 2017 ocenjena kot zadostna za popolno implementacijo priporočil," so zapisali v KPK.

Prav tako poročilo TI navaja, da Slovenija v zadnjem času ni dosegla nobenega pomembnejšega napredka, medtem ko se izboljšanju sistematičnega zagotavljanja usposabljanja za preiskovalce in tožilce ne namenja zadostne pozornosti glede na povratne informacije, ki jih je Slovenija prejela od pravosodnih uradnikov, na katere se je TI obrnil med pripravo poročila. "Tovrstne povratne informacije so gotovo pomembne pri ocenjevanju učinka usposabljanja na temo obravnave podkupovanja tujih javnih uslužbencev," so še v odgovoru za STA dodali na KPK.

Poročilo TI je sicer Slovenijo tudi letos uvrstilo med države, ki konvencijo OECD o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju izvajajo malo ali nič. "To znova kaže na oslabljeno sposobnost Slovenije za preprečevanje in pregon podkupovanja tujih javnih uslužbencev," so ob objavi poročili ocenili v TI Slovenia.

Vlado so zato pozvali, naj začne izvajati konkretne ukrepe, ki bodo zagotovili učinkovit pravni okvir za izvajanje določil konvencije in njeno izvajanje v praksi.