STA novice / Odbor v razpravi o poročilu dela sodišč tudi z opozorili o ugledu sodstva v javnosti

V zadnjih letih se na sodiščih število nerešenih zadev zmanjšuje. To je po pojasnilih predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča tudi posledica zmanjševanja letnega pripada zadev. Zaradi intenzivnejšega dela jim je enostavne primere v zadnjih letih uspelo rešiti, ostajajo pa zahtevnejši, ki terjajo poglobljeno delo. Kljub temu ugotavljajo, da se čas reševanja zadev skrajšuje, kar je izpostavila tudi predsednica sodnega sveta Barbara Nerat. "Ponavadi pa so v medijih izpostavljeni bolj odmevni zahtevnejši primer in morda se tudi zato v javnosti ustvarja vtis počasnega dela sodstva," je ob tem poudaril Florjančič.

Opozoril je tudi na vedno večje pristojnosti sodnikov in ob tem izpostavil družinski zakonik, ki vrsto pristojnosti s centrov za socialno delo prenaša na sodstvo. Prav tako se na sodiščih soočajo z generacijsko vrzeljo in težavo prenosa izkušenj, saj manjka sodnikov med 35. in 44. letom starosti, povečuje pa se število mlajših in starejših pred upokojitvijo.

Pereč problem pri delu sodišč je tudi zagotavljanje ustreznih prostorskih pogojev, situacija v Ljubljani je po njegovih besedah namreč "nevzdržna", saj sodišča delujejo na 18 različnih lokacijah. Na pravosodnem ministrstvu se prostorskih težav v Ljubljani zavedajo in bodo preučili možnosti v okviru že izdelanih strategij za novo stavbo sodišča, je zagotovil državni sekretar Gregor Strojin, ki je med drugim napovedal tudi prenovo pravniškega državnega izpita.

"Nismo vedno slišani pri pripravi sprememb zakonodaje," je še izpostavil Florjančič in spomnil na nesprejet zakon kazenskem postopku, ki bi jim omogočil bolj kakovostno delo. Tudi po oceni komisije DS za državno ureditev ni dobro, da se zakonodaja spreminja po nujnih postopkih in neusklajeno s sodno vejo, saj to ovira delo sodišč, je dejala državna svetnica Bojana Potočan. Člani komisije DS sodstvu predlagajo tudi več aktivnosti na področju komuniciranja in obveščanja javnosti.

Tudi sicer so se poslanci v razpravi dotaknili zaupanja državljanov v delo sodišč. Poslanka SAB Maša Kociper je opozorila na "razhajanje med realnimi podatki, izkazanimi podatki in percepcijo ljudi", ki je do dela sodišč nezaupljivo. Po njenem mnenju in mnenju poslanca iz vrst SMC Janija Möderndorferja bi v najbolj medijsko izpostavljenih primer moral pred medije stopiti tudi predstavnik sodišča, da javnost ne bi razpolagala samo s pojasnili tožilca in odvetnika.

"Zaupanja v pravosodni sistem ne moreš vsiliti, moraš si ga zaslužiti. To se bo spremenilo, ko bodo ljudje verjeli v pravično in nepristransko sojenje v doglednem času," je bila kritična tudi poslanka Anja Bah Žibert (SDS).

Pravosodni odbor se je seznanil tudi z letnim poročilom sodnega sveta za leto 2017. Za delo sodnega sveta je bilo po oceni predsednice Barbare Nerat ključno, da je v uporabo stopil zakon o sodnem svetu, ki ga je "normativno izenačil z drugimi državnimi organi". Temu je pritrdil tudi Florjančič, ki je še poudaril, da mora sodni svet skrbeti tudi za ugled sodstva.

Tina Heferle (LMŠ) se je ob tem spraševala o ustreznosti nadzora nad delom sodnikov, za kar ji je Neratova zagotovila, da je urejeno ustrezno in celovito. Poslanka Kociper pa je opozorila na povsem legitimne predloge določene politične opcije, da sodniki ne bi imeli več trajnega mandata.