STA novice / IMF Sloveniji napoveduje poslabšanje javnofinančnega salda

Leta 2018 bodo slovenske javne finance ustvarile presežek v višini 0,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v danes objavljeni publikaciji Fiskalni monitor napoveduje IMF.

Nato se bo stanje postopoma slabšalo. Leta 2019 bo javnofinančni primanjkljaj naše države znašal 0,1 odstotka BDP, v letih zatem pa se bo vsako leto poslabševal za po desetinko odstotne točke. Do leta 2023 se bo tako tako spustil na 0,5 odstotka BDP, napoveduje IMF.

Številke denarnega sklada so nekoliko bolj pesimistične od podatkov slovenskih institucij. Po podatkih državnega statističnega urada je Slovenija že lani ustvarila minimalen presežek v javnih financah, namreč v višini 0,1 odstotka BDP. Za letos je vlada v programu stabilnosti, ki ga je spomladi poslala v Bruselj, napovedala 0,4-odstoten javnofinančni presežek, v naslednjih letih pa se bo še povečeval.

Slovenija je najvišji javnofinančni primanjkljaj beležila leta 2013, ko so ga stroški zaradi sanacije bank potisnili do 14,7 odstotka BDP. Nato se je začel zaradi ugodnih gospodarskih gibanj, deloma pa tudi ohranjanja preostalih ukrepov za zadrževanje rasti javnih izdatkov in zniževanja izdatkov za obresti, zmanjševati. Leta 2015 se je tako spustil pod tri odstotke BDP, kar je naši državi omogočilo, da se je izvila iz postopka presežnega primanjkljaja, ki ga je Evropska komisija uvedla leta 2009.

So pa napovedi IMF za Slovenijo bolj spodbudne kot za območje evra. Letos in prihodnje leto bodo države s skupno evropsko valuto v povprečju beležile javnofinančni primanjkljaj v višini 0,6 odstotka BDP, nato pa se bo do leta 2023 zvišal na 0,9 odstotka BDP.