STA novice / Ministrstvo v podaljšani javni obravnavi prejelo še štiri pripombe na energetski koncept

Na ministrstvu ugotavljajo, da so bile sicer na prvi pogled nekatere pripombe podvojene. Med novimi je bil med drugim v eni poudarek na proizvodnji sintetičnih in biogoriv, na plinskih in električnih toplotnih črpalkah in vtiskanju biogoriv v plinski sistem.

Opazili so tudi opazke pretežno oblikovno-korekcijske narave, ki se nanašajo na poudarek na zdravju, kakovost oskrbe z energijo in na distribucijo in opuščanje neustrezne rabe biomase. Prav tako so zainteresirani predlagali, da se v konceptu poudari zanesljivost oskrbe, da se doda uskladitev energetske in okoljske zakonodaje in jasnejši konkretnejši cilji.

"Od tega, koliko in kako se bo dokument vsebinsko spreminjal, je odvisno nadaljnje trajanje postopka sprejema. Cilj ostaja - do konca leta 2019," so še pojasnili na ministrstvu.

Ministrstvo za infrastrukturo je javno obravnavo predloga resolucije o energetskem konceptu, ki se je iztekla 7. septembra, podaljšalo do 15. oktobra. Predlog je šel avgusta v javno obravnavo že drugič. Infrastrukturna ministrica pa je že dejala, da v predlogu resolucije pogreša konkretnejše ukrepe in napovedala prenovo koncepta.

Vlada je besedilo predloga resolucije sprejela že marca in ga poslala v DZ, vendar tam zaradi predčasnega prenehanja mandata ni prišel na vrsto, postopek obravnave pa se je končal. S predlagano obliko koncepta sicer Bratuškova ni zadovoljna, saj je ta po njenem mnenju premalo konkreten.

Avgusta so sicer na ministrstvu za infrastrukturo navedli, da so za predlog resolucije o energetskem konceptu opravili celovito presojo vpliva na okolje. Koncept ne govori o posameznih projektih, temveč podaja strateške usmeritve in postavlja politični okvir, znotraj katerega je pot odprta prosti poslovni pobudi podjetij in posameznikov na poti Slovenije k razogljičenju.

Krovna cilja Energetskega koncepta Slovenije sta zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, vezanih na rabo energije, za vsaj 40 odstotkov do leta 2030 glede na raven iz leta 1990 in pa zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, vezanih na rabo energije, za vsaj 80 odstotkov do leta 2050 glede na raven iz leta 1990.